Uničene kulturne znamenitosti po akcijah organizacije ISIS/Daiš
7.4.2015
Vprašanje za ustni odgovor O-000032/2015
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Silvia Costa, v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje
Nedavni napadi organizacije ISIS/Daiš na muzej Bardo v Tunisu in namerno uničenje muzeja v Mosulu, v Iraku, ter zgodovinskih znamenitosti v Siriji kažejo na to, da tovrstne akcije pomenijo mnogo več kot kulturno tragedijo in bi jih lahko označili za dejanja „kulturnega čiščenja“. Cilj teroristov ni zgolj uničiti civilne in verske objekte ter arheološka najdišča, ki so skupna dediščina človeštva, ampak to izrabiti kot strategijo za destabilizacijo prebivalstva in uničenje njihove identitete. Prav tako se plenjenje arheoloških najdišč in nedovoljena trgovina s kulturnimi artefakti uporablja kot vojno sredstvo za financiranje terorističnih dejavnosti.
Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, podpisana pred 10 leti, določa, da je treba to skupno dediščino človeštva „gojiti in ohranjati v dobro vseh“. Številni sirski arheologi tvegajo življenje, ko popisujejo, shranjujejo in skrivajo kulturne dobrine, katerim grozi uničenje.
Ali bo Komisija, v sodelovanju z OZN, mednarodnim observatorijem za nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami organizacije ICOM, Europolom in Interpolom – v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2199 z dne 12. februarja 2015, ki obsoja uničenje kulturne dediščine v Iraku in Siriji – sprejela potrebne ukrepe, da se, vse dokler v teh državah vladajo vojne razmere, v državah članicah EU onemogoči trgovina s kulturnimi predmeti, ki so bili iz konfliktnih držav odneseni nezakonito, in se prepreči, da bi se jih uporabljalo kot vir financiranja kriminalnih dejavnosti?
Ali Komisija priznava potrebo po vzpostavitvi nove oblike sodelovanja med EU in Unescom, prav s ciljem varovanja kulturne dediščine na konfliktnih območjih? Ali bo Komisija preučila možnost sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) za uporabo satelitov, ki bi iskali kulturne znamenitosti na konfliktnih območjih in jih dokumentirali? Ali bi Komisija preučila možnost, da bi v sodelovanju z OZN, Unescom in ICBS (mednarodnim odborom modrega ščita organizacije ICOM) ustanovila poseben oddelek za mednarodno zaščito kulturne dediščine, ki ji grozi uničenje ali plenjenje? Ali se Komisija strinja, da je sistematično in namerno uničevanje skupne dediščine človeštva ne le vojni zločin, kot ga navaja rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, pač pa tudi zločin proti človečnosti in bi ga bilo treba kot takega preganjati?