Izkušnje, pridobljene iz katastrofe rdečega blata, pet let po nesreči na Madžarskem

9.9.2015

Vprašanje za ustni odgovor O-000096/2015
za Svet
Člen 128 poslovnika
Giovanni La Via, György Hölvényi, Tibor Szanyi, Nikolay Barekov, Gerben-Jan Gerbrandy, Merja Kyllönen, Benedek Jávor, Piernicola Pedicini, v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Na Madžarskem je 4. oktobra 2010 popustil zbiralnik odpadnih voda, zaradi česar se je razlilo skoraj milijon kubičnih metrov alkalnega rdečega blata. V razlitju, ki je preplavilo več vasi, je umrlo deset ljudi, skoraj 150 jih je bilo poškodovanih, onesnaženo je bilo obsežno ozemlje, tudi štiri območja Natura 2000. Ta nesreča je opozorila na slabo izvajanje zakonov EU, pomanjkljive inšpekcije ter luknje v ustrezni zakonodaji EU.

Podobni kraji se nahajajo v več državah članicah in so tako težavna zgodovinska dediščina kot tudi posledica potekajočih dejavnosti. Rdeče blato je odpadna snov, ki nastane med industrijsko proizvodnjo aluminija, njegovo odlaganje pa je ena največjih težav v ekstraktivni industriji.

Kaj smo se iz te nesreče naučili? Kako namerava Svet ukrepati, da bi v prihodnje preprečil tovrstne nesreče in odpravil onesnaženje zaradi rudarstva? Kako namerava Svet olajšati celovito izvajanje vse ustrezne zakonodaje EU v državah članicah? Ali bi bil Svet pripravljen podpreti vzpostavitev ustreznih finančnih mehanizmov na ravni EU, da bi okrepili omejevanje škode po nesreči?