Parlamentarno vprašanje - O-000099/2016Parlamentarno vprašanje
O-000099/2016

    Naslednji koraki k uresničevanju svetovnih ciljev in zavez EU o zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti v svetu

    Vprašanje za ustni odgovor O-000099/2016
    za Komisijo
    Člen 128 poslovnika
    Linda McAvan, v imenu Odbora za razvoj

    Postopek : 2016/2705(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    O-000099/2016
    Predložena besedila :
    O-000099/2016 (B8-0717/2016)
    Glasovanja :
    Sprejeta besedila :

    Po drugem cilju trajnostnega razvoja in z njim povezanih ciljih naj bi do leta 2030 odpravili lakoto in podhranjenost, in sicer s povečanjem produktivnosti malih kmetij, trajnostnim in na podnebne spremembe odpornim kmetijstvom ter prehranskimi sistemi, ki bodo zmogli prehraniti pričakovano 8,5-milijardno svetovno prebivalstvo.

    Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2012 sprejela sveženj šestih svetovnih prehranskih ciljev za leto 2025, eden od njih pa je, da bi za 40 % zmanjšali število otrok, mlajših od pet let, ki zaostajajo v rasti. V rasti zaostaja že 159 milijonov otrok (so prenizki za svojo starost), 50 milijonov otrok pa je shiranih (ima premajhno težo glede na višino, pogosto zaradi akutne lakote). Podhranjenost zmanjšuje telesne in kognitivne zmožnosti in povečuje začarani krog revščine. Kljub temu je stopnja naložb v prehrano še vedno nezadostna. V letu 2014 je bil za ukrepe proti neposrednim razlogom podhranjenosti namenjenega komaj 0,57 % svetovne uradne razvojne pomoči.

    Komisija se je v svojem akcijskem načrtu za prehrano zavezala, da bomo do leta 2025 za 7 milijonov zmanjšali število otrok, ki zaostajajo v rasti. Od skupno 3,5 milijarde EUR teh sredstev je bilo 3,1 milijarde EUR namenjene za intervencije, povezane s prehrano, le 400 milijonov pa za namenske programe za prehrano. V poročilu o napredku glede akcijskega načrta za prehrano se priznava, da imajo poleg zaostajanja v rasti posledice za javno zdravje tudi druge oblike neustrezne prehranjenosti, na primer shiranost.

    Več nedavno objavljenih študij primerov o zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti kaže, da je za večjo odpornost skupnosti na prehranski stres odločilen element to, da se okrepijo mreže socialne varnosti.

    V zvezi s tem bi Odbor za razvoj želel od Komisije odgovore na naslednja vprašanja:

    1. Kako se namerava Komisija spoprijeti z drugimi oblikami neustrezne prehranjenosti, kot je shiranost?

    2. Ali namerava Komisija glede na veliko vrzel v financiranju povečati naložbe v namenske ukrepe na področju prehrane?

    3. Kako Komisija ukrepa za zagotovitev, da bo v bližnji prihodnosti organizirano mednarodno srečanje za zaveze na področju prehrane in rasti?

    4. Ali bo predlagala pobude za podpiranje razvoja mrež socialne varnosti v državah v razvoju?