Odpornost kot strateška prednostna naloga zunanjega delovanja EU
27.4.2017
Vprašanje za ustni odgovor O-000033/2017
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Linda McAvan, v imenu Odbora za razvoj
Družbena odpornost vzhodno in južno od nas je v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko EU za leto 2016 opredeljena kot ena od petih prednostnih nalog zunanjega delovanja EU. Vključena bo v skupno sporočilo o odpornosti kot strateški prednostni nalogi zunanjega delovanja EU. EU je že opredelila pristop k odpornosti v različnih političnih dokumentih, še posebej v sporočilu Komisije o pristopu EU k odpornosti (2012), pripadajočem akcijskem načrtu za odpornost v državah, izpostavljenih krizam, za obdobje 2013–2020 ter sklepih Sveta o odpornosti (2013). Spodbujanje odpornosti je tudi del pomembnih mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisala EU, kot so agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč, pariški podnebni sporazum ali sporazumi, sprejeti v okviru svetovnega humanitarnega vrha. Ali lahko Komisija glede na povedano pojasni naslednje?
1. Ali bo nova pobuda gradila na ustreznih obstoječih politikah EU in zagotovila kontinuiteto (predvsem v primeru že obstoječega akcijskega načrta)? Kako bodo v novem dokumentu upoštevane izkušnje z izvajanjem teh politik in rezultati ocene odpornosti (prvotno načrtovane za leto 2018)?
2. Kako bo EU spodbujala uskladitev nove pobude o odpornosti z mednarodnimi zavezami in potekajočimi ukrepi EU, ki izhajajo iz njih, na primer s cilji trajnostnega razvoja, sendajskim okvirom, pariškim podnebnim sporazumom in sporazumi, sprejetimi na svetovnem humanitarnem vrhu? Kako bo usklajena z načeli razvojne učinkovitosti, zlasti z demokratično odgovornostjo?
3. Kako bo nova pobuda spodbujala skladen pristop EU k odpornosti in dopolnjevanje razvojne, humanitarne, zunanje ter varnostne politike, obenem pa varovala konkretne mandate in cilje posameznih področij, še posebej spoštovanje humanitarnih načel?
4. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU govori o odpornosti držav in družb, veljavne politike pa se jasno osredotočajo na posameznike, gospodinjstva in skupnosti. Kako bo novo sporočilo zagotovilo, da bo delo EU na tem področju ostalo osredotočeno na potrebe najbolj ranljivih skupin prebivalstva in poudarilo vlogo lokalnih akterjev ter civilne družbe? Kako bo obravnavana ključna vloga žensk pri spodbujanju odpornosti?
5. Kako bo novo sporočilo uskladilo globalni značaj obstoječih pobud EU o odpornosti v šibkih državah, ki so jih prizadele krize, in namero, da se vključijo konkretni predlogi za regije v sosedstvu EU?