Leta 2015 je Svet sprejel sklepe o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi. V sklepih je poudarjeno, da ima socialno gospodarstvo, ki obsega številne poslovne modele, kot so zadruge, vzajemne družbe, združenja, fundacije in socialna podjetja, pomembno vlogo pri doseganju več ciljev EU, med drugim pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanju dostojnih delovnih mest, socialne kohezije in socialnih inovacij.
V Evropi je 2 milijona podjetij socialnega gospodarstva, ki zaposlujejo 14,5 milijona ljudi in ustvarijo 8% BDP EU. Kot je poudarjeno v poročilu Parlamenta o evropskem stebru socialnih pravic(1), je socialno gospodarstvo dober zgled za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje socialnega vključevanja in participativnega gospodarstva.
Evropski parlament je leta 2016 v poročilu o strategiji za enotni trg(2) z izjavo iz Bratislave o socialnem gospodarstvu, ki jo je podpisalo 10 držav članic, in poročilom strokovne skupine Komisije za socialno podjetništvo (GECES) Komisijo pozval, naj razvije evropski akcijski načrt za socialno gospodarstvo. Maja 2017 je devet držav članic sprejelo deklaracijo iz Madrida o socialnem gospodarstvu, v kateri pozivajo Komisijo, naj v svoj delovni program za leto 2018 vključi ustrezno financiran evropski akcijski načrt za obdobje 2018–2020, ki bo spodbujal podjetja socialnega gospodarstva v Evropi in družbene inovacije. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v svojem mnenju o pobudi za zagon in razširitev podjetij(3) Komisijo poziva, naj združi vse obstoječe in nove pobude v podporo podjetjem socialnega gospodarstva in izda sporočilo z akcijskim načrtom za socialno gospodarstvo.
– Kako Komisija ukrepa v zvezi s temi pozivi Parlamenta, Sveta in več držav članic za spodbujanje podjetij socialnega gospodarstva?
– Ali namerava Komisija v skladu s temi zahtevami oblikovati evropski akcijski načrt za socialno gospodarstvo?