Preiskovalna pravica Evropskega parlamenta

29.11.2017

Vprašanje za ustni odgovor O-000090/2017
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Danuta Maria Hübner, v imenu Odbora za ustavne zadeve

Sodeč po delu, ki sta ga opravila zadnja preiskovalna odbora (EMIS in PANA), je jasno, da je sedanji pravni okvir za delovanje preiskovalnih odborov v Evropskem parlamentu (Sklep 95/167/ES) zastarel, kot je navedeno v osnutku priporočila in osnutku poročila z dne 22. novembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji ter v priporočilu in poročilu Parlamenta z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju.

Jasno je, da je potrebna močna politična volja za okrepitev preiskovalne pravice Parlamenta, ki je temelj parlamentarizma in ena od njegovih najpomembnejših pristojnosti, na podlagi člena 226 PDEU. Poročevalec Parlamenta že vse od začetka zakonodajnega obdobja izkazuje pripravljenost poiskati konstruktivne rešitve s Komisijo z namenom, da se okrepijo prizadevanja, s katerimi bi omogočili, da bi vse tri institucije dosegle napredek glede tega pomembnega vprašanja. Poročevalec Parlamenta je v imenu Odbora za ustavne zadeve že večkrat, s šestimi različnimi predsedstvi Sveta, poskusil začeti razpravo in pogajanja – v duhu kompromisa, dialoga in širokega soglasja – o političnih pomislekih, ki sta jih izrazila Svet in Komisija, da bi pridobil njuno odobritev, kot zahteva člen 226 PDEU. Žal pa je ta proces kljub temu, da je odbor AFCO sprejel dva delovna dokumenta in en „neuraden“ dokument, v katerih se je na te pomisleke odzval s političnimi argumenti in predstavil možne rešitve, ki bi lahko bile podlaga za nova pogajanja med tremi institucijami, obstal na mrtvi točki.

Po več letih tega medinstitucionalnega zastoja so se institucije nazadnje 10. oktobra 2016 dogovorile, da se bodo njihove pravne službe sestale in se poskusile zediniti glede možnih skupnih tehničnih pojasnil o nerešenih pravnih in institucionalnih vprašanjih, na katera sta opozorila Komisija in Svet. Ta skupni dokument bi moral olajšati pripravo morebitnega novega besedila in začetek uradnih pogajanj na politični ravni. Žal kljub vztrajanju Parlamenta ni napredka glede zadnjega pripravljenega dokumenta, kar vzbuja dvom o pripravljenosti Sveta in Komisije ter njuni zavezanosti dialogu s Parlamentom ob spoštovanju načela lojalnega sodelovanja.

Ali lahko Komisija pojasni razloge za ta zastoj in zagotovi, da bo pripravljena hitro začeti politični dialog s Parlamentom in Svetom z namenom, da bi dosegli dogovor, ki bi omogočil, da se postopek zaključi, in zagotovil ustrezen pravni okvir za uresničevanje preiskovalne pravice Parlamenta?