Prihodnost seznama ukrepov za osebe LGBTI (2019-2023)

6.11.2018

Vprašanje za ustni odgovor O-000120/2018
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Tanja Fajon, v imenu skupine S&D
Terry Reintke, v imenu skupine Verts/ALE

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 4. februarja 2014 pozval Komisijo, naj oblikuje večletni okvir, s katerim bi zaščitili temeljne pravice lezbijk, gejev, biseksualcev ter transspolnih in interspolnih oseb (LGBTI). Komisija je decembra 2015 objavila seznam ukrepov za spodbujanje enakosti oseb LGBTI, o katerem vsako leto tudi poroča. Iz teh poročil je jasno razvidno, da je seznam pripomogel k večji učinkovitosti in prepoznavnosti ukrepov Komisije na področju pravic te družbene skupine. Da bi te pozitivne izkušnje še nadgradili in poglobili delo Komisije za pravice oseb LGBTI, je bistveno zasnovati močno in izčrpno strategijo za spremljanje seznama od leta 2019 naprej.

Pravice oseb LGBTI namreč niso enako zaščitene po vsej EU. V Uniji namreč še vedno ni celovite zaščite pred diskriminacijo na podlagi spolne identitete, spolne usmerjenosti ali spolnih značilnosti. Istospolne zveze v vseh državah članicah niso priznane ali zaščitene. Pri pravnem priznanju spola je v osmih državah članicah potrebna sterilizacija, v 18 državah članicah pa se zahteva diagnoza duševnega zdravja. V 21 državah članicah na interspolnih otrocih izvajajo operacije za „normalizacijo“ spola. Ob tem je seznam ukrepov še vedno le omejen glede ciljne usmerjenosti in zavez; inovativni odzivi EU, na primer steber socialnih pravic, vanj niso vključeni.

– Katere konkretne pobude in ukrepe namerava Komisija sprejeti za nadaljnje spodbujanje pravic oseb LGBTI po vsej EU, vključno s pravico do gibanja za vse družine, kakor se je nedavno pokazalo v zadevi Coman in drugi na Sodišču EU (C-673/16)?

– Ali je zahteva po sterilizaciji oziroma diagnozi duševnega zdravja za pravno priznanje spola, ki velja v nekaterih državah članicah, skladna z Listino EU o temeljnih pravicah, zlasti glede na nedavno revizijo mednarodne klasifikacije bolezni v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (ICD-11), kjer so se zavzeli za depatologizacijo transseksualne identitete? Ali namerava Komisija v zvezi s tem kako ukrepati?

– Kako bo Komisija sodelovala v delu civilnodružbenih organizacij in Parlamenta, da bi opredelili strateška področja in zasnovali strategijo za področje LGBTI? Kako bo zagotovila, da bodo njeni generalni direktorati sodelovali pri medsektorskih temah, na primer pravice oseb LGBTI in zdravstvo ali izobraževanje?