Pregled obstoječe znanstvene literature o medicinski konoplji nudi neizpodbitne in trdne dokaze, da imajo konoplja in kanabinoidi zdravilne učinke: blažijo kronično bolečino pri odraslih, delujejo kot antiemetiki pri zdravljenju slabosti, ki je posledica kemoterapije, in blažijo simptome mišične zakrčenosti pri multipli sklerozi. Poleg tega je Svetovna zdravstvena organizacija decembra 2017 uradno priporočila, da se konopljina spojina kanabidiol (CBD) ne uvrsti na mednarodni seznam nadzorovanih snovi. Doslej je bilo po postopku z medsebojnim priznavanjem odobreno eno zdravilo na osnovi konoplje, ki se je nato tržilo v 17 državah članicah, vendar zaradi nevarnosti kajenja za zdravje nobena država članica ni odobrila kajenja konoplje v zdravstvene namene. Vprašanje medicinske konoplje je pogosto izenačeno z uporabo konoplje kot rekreacijske droge, vendar bi bilo treba ti vprašanji obravnavati ločeno. Tako v EU kot po svetu se regulativno okolje hitro spreminja. Glede na navedeno:

– Katere ukrepe je Komisija sprejela, da bi podprla kakovostne raziskave zdravil na osnovi konoplje? Katere ukrepe načrtuje za prihodnje raziskave in koliko sredstev namerava nameniti za raziskave na tem področju v naslednjem, tj. devetem, okvirnem programu (Obzorje Evropa)? Ali meni, da je regulativno okolje v EU ugodno za kakovostne raziskave o medicinski konoplji?

– Pogoji za dostop, recepti, nakup, cena, povračilo stroškov ter raven znanja zdravstvenih delavcev o uporabi tovrstnih zdravil so zelo različni tudi v tistih državah članicah, kjer je medicinska konoplja zakonita, in za paciente predstavljajo izziv. Ali Komisija ne meni, da bi morala izboljšati dostop pacientov do medicinske konoplje?

– Ali namerava uvesti standarde za nefarmacevtsko medicinsko konopljo, da se zagotovi varnost potrošnikov? Je preučila, kakšna bi bila ustrezna mejna količina THC v medicinski konoplji, da se zaščitijo potrošniki?