Neoviran dostop do rastlinskega materiala je bistven za inovativnost evropskega sektorja žlahtnjenja rastlin in kmete, pa tudi za gensko raznovrstnost kmetijskih rastlin in zdravje državljanov EU.

Razširjeni pritožbeni senat Evropskega patentnega urada je leta 2015 odločil, da je mogoče proizvode, pridobljene z osnovnimi biološkimi postopki, denimo rastline, semena, izvorne lastnosti in gene, patentirati. Na podlagi te odločitve sta bili dejansko patentirani sorti brokolija in paradižnika (zadevi G2/12 (paradižnik) in G2/13 (brokoli)).

Evropski parlament se je na to odzval in 17. decembra 2015 sprejel resolucijo[1], v kateri je pozval k pojasnitvi patentnega prava za rastline. Komisija je v obvestilu 8. novembra 2018 navedla, da naj se nikoli ne bi odobrili patenti za naravne lastnosti, ki jih pri rastlinah dobimo z osnovnimi biološkimi postopki, kot sta križanje ali selekcija. To so podprle vse države članice, upravni odbor Evropskega patentnega urada pa je na koncu spremenil politiko urada; tako naj se za proizvode, ki nastanejo z osnovnimi biološkimi postopki, ne bi podeljevali patenti.

Žal je tehnični pritožbeni senat tega urada 18. decembra 2018 to odločitev zavrnil z argumentom, da ima Evropska patentna konvencija prednost pred izvedbenimi pravili Evropskega patentnega urada in da se torej lahko podeljujejo patenti za rastline.

Predsednik Evropskega patentnega urada je razširjeni pritožbeni senat zaprosil, naj dokončno odloči o tej zadevi in jo zaključi. Tretje osebe lahko do 1. oktobra 2019 razširjenemu pritožbenemu senatu predložijo pisne izjave.

Ali namerava Komisija razširjenemu pritožbenemu senatu Evropskega patentnega urada poslati pisno izjavo, da bi zaščitila inovativnost evropskega sektorja žlahtnjenja rastlin in splošni javni interes?

Katere ukrepe namerava sprejeti, da ne bo mogoče patentirati proizvodov, pridobljenih z naravnimi postopki?

Vloženo: 9.9.2019

Posredovano: 11.9.2019

Rok za odgovor: 18.9.2019

[1]  UL C 399, 24.11.2017, str. 188.