Na osnovi odločb Evropske komisije SA.33229 in SA.35709 je bila 18. 12. 2013 izvršena državna dokapitalizacija NLB in NKBM. Ti sta bili večinsko državni, a je bila dokapitalizacija Evropske komisije obravnavana kot državna pomoč, v skladu z načeli Sporočila z dne 1. 8. 2013 pa je to privedlo ne le do izgube celotne naložbe vseh delničarjev in imetnikov hibridnih instrumentov (Upper Tier 2 Instruments) obeh bank, temveč tudi do izbrisa celotnih terjatev (obveznic) vseh njunih podrejenih upnikov. Podrejene obveznice (Lower Tier 2 bonds) je NLB ponujala tudi na bančnih okencih fizičnim osebam (malim nepoučenim vlagateljem). V prospektu jih je prikazala kot podobno varno alternativo depozitu, z zagotovilom, da bi tveganje izgube nastopilo le v primeru stečaja banke, ki pa pri večinsko državni in hkrati največji sistemski banki ni realen.

Ker vprašanja državne pomoči nastopijo le pri prejemnikih, ki so pravne osebe, sprašujem, ali bi bil morebitni dogovor Vlade RS s fizičnimi osebami – malimi nepoučenimi vlagatelji – o nadomestilu (denimo tak, kot ga je sredi lanskega leta sklenila Vlada Kraljevine Nizozemske z malimi vlagatelji banke SNS Reaal), po presoji Evropske komisije sprejemljiv?

Če bi Evropska komisija tovrstnemu dogovoru s fizičnimi osebami nasprotovala, sprašujemo, na osnovi katerih pravnih aktov ali načel delovanja EU bi bil dogovor po njeni presoji sporen?