Odgovor
17.5.2023
Pogoji za sodelovanje Bolgarije in Romunije pri izvajanju schengenskega pravnega reda so določeni v členu 4 Akta o pristopu iz leta 2005.
V skladu z navedenim členom je schengenski pravni red za Bolgarijo in Romunijo zavezujoč od datuma njunega pristopa, od tega datuma pa uporabljata dele schengenskega pravnega reda. Preostali deli, povezani z odpravo nadzora na notranjih mejah EU, se lahko v Bolgariji in Romuniji uporabljajo na podlagi soglasnega sklepa Sveta v ta namen, ki se sprejme v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu Republike Bolgarije in Romunije k EU iz leta 2005, potem ko se preveri, ali so v teh državah izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.
Svet je 9. junija 2011 v skladu z veljavnimi postopki schengenskega ocenjevanja sklenil, da Bolgarija in Romunija izpolnjujeta pogoje na vseh področjih schengenskega pravnega reda. Vendar osnutek sklepa Sveta o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji do zdaj v Svetu še ni dobil potrebne soglasne podpore.
Svet je razpravljal o osnutku sklepa Sveta o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji. Nazadnje je Svet za pravosodje in notranje zadeve na zasedanju 8. in 9. decembra 2022 razpravljal o osnutku sklepa Sveta o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji ter o njem glasoval.
Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 v členu 1(2b) določa, da je cilj vzpostavljenega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma „preveriti, ali so izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh zadevnih delov schengenskega pravnega reda v tistih državah članicah, v zvezi s katerimi ni bil sprejet sklep Sveta o popolni ali delni uporabi določb schengenskega pravnega reda, z izjemo tistih držav članic, katerih ocenjevanje je bilo ob začetku veljavnosti te uredbe že zaključeno.“ Uredba v uvodni izjavi 43 določa, da se preverjanje iz člena 1(2b) v zvezi z Romunijo in Bolgarijo ne bo ponovno izvedlo.
Vendar sta Bolgarija in Romunija, da bi okrepili medsebojno zaupanje in bi se upoštevalo dejstvo, da se je schengenski pravni red od leta 2011 nadalje razvil, na seji Coreperja 2. marca 2022 podali skupno izjavo. Izrazili sta pripravljenost, da prostovoljno povabita skupino pod vodstvom Komisije, da bi se med drugim zagotovila uporaba zadnjih sprememb schengenskega pravnega reda, sprejetih po ocenjevanju leta 2011, s poudarkom na upravljanju zunanjih meja in policijskem sodelovanju. Ob upoštevanju razprave na ravni delovne skupine, dodatnih pisnih pripomb, ki so jih predložile države članice, ter nadaljnjih posvetovanj češkega predsedstva z več državami članicami in Komisijo je bil dokončno opredeljen obseg misije za ugotavljanje dejstev. Ta obseg odraža željo nekaterih držav članic, da bi morala misija za ugotavljanje dejstev zajemati vse ustrezne elemente schengenskega pravnega reda (tj. upravljanje zunanjih meja, policijsko sodelovanje, vračanje, schengenski informacijski sistem in vizume), vključno z najnovejšim razvojem dogodkov od leta 2011, da bi se zagotovile najnovejše in celovite informacije, ki bi jim omogočile sprejetje naknadne odločitve o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v teh dveh državah članicah. Obe državi članici sta se strinjali s tem obsegom misije.
Bolgarija in Romunija sta od 9. do 14. oktobra 2022[1] prostovoljno gostili misijo za ugotavljanje dejstev, od 14. do 18. novembra 2022[2] pa dopolnilno misijo za ugotavljanje dejstev, ki so ju izvedle skupine strokovnjakov držav članic pod vodstvom Komisije.
Misija za ugotavljanje dejstev, ki je potekala od 9. do 14. oktobra 2022, je zajemala vse ustrezne elemente schengenskega pravnega reda (tj. upravljanje zunanjih meja, policijsko sodelovanje, vračanje, schengenski informacijski sistem in vizume), vključno z novimi spremembami, sprejetimi po letu 2011. Misija je upoštevala tudi spoštovanje temeljnih pravic, vključno z varstvom podatkov, in delovanje organov, ki uporabljajo ustrezne dele schengenskega pravnega reda.
Med 14. in 18. novembrom 2022 je bila organizirana dodatna misija za ugotavljanje dejstev. Cilj te misije je bil zagotoviti najnovejše in dodatne informacije o tem, kako Romunija in Bolgarija izvajata vizumsko politiko, varstvo podatkov in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
V poročilih o misijah za ugotavljanje dejstev so skupine strokovnjakov ugotovile, da Bolgarija in Romunija še naprej izpolnjujeta pogoje za celovito uporabo schengenskega pravnega reda.
Ti misiji za ugotavljanje dejstev sta bili izvedeni brez poseganja v že zaključeno preverjanje izpolnjevanja potrebnih pogojev za uporabo vseh delov pravnega reda v teh državah.
Svet ostaja zavezan uporabi določb člena 4 Akta o pristopu iz leta 2005 in sprejetju sklepa o celoviti uporabi schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji.