„meni, da, kot je dejal tudi predsednik ECB, monetarna politika ne zadostuje za ohranjanje gospodarskega okrevanja, prav tako pa ne more prispevati k reševanju strukturnih problemov evropskega gospodarstva, če je ne bodo dopolnjevale tudi skrbno zasnovane, socialno uravnotežene in pravične politike dolgoročne rasti in konkurenčnosti na ravni držav članic v kombinaciji z zdravo fiskalno politiko v okviru pakta za stabilnost in rast;“
2.del:
„se strinja z ECB, da je treba poglobiti institucionalno arhitekturo ekonomske in monetarne unije za podporo zgoraj omenjenim reformam ter za doseganje večje odpornosti euroobmočja na makroekonomske pretrese;“
§ 26
1.del:
„ugotavlja, da bi daljše obdobje skoraj ravne krivulje donosa obrestnih mer lahko vplivalo na stabilnost in dobičkonosnost bančnega sistema;“
2.del:
„se vseeno strinja z oceno ECB, da je dobičkonosnost banke ne glede na nizke obrestne mere odvisna od njenega poslovnega modela, strukture in bilance stanja;“
3.del:
„ugotavlja tudi, da je za bančni sektor EU značilna raznolikost, med drugim tudi zaradi nacionalnih posebnosti, kar prispeva k stabilnosti finančnega sistema;“
§ 27
1.del:
„priznava, da ima sedanja politika nizkih obrestnih mer sicer začasno pozitiven učinek na raven slabih posojil,“
2.del:
„a da bi bilo treba visoka tveganja, povezana z nedonosnimi posojili, učinkovito obravnavati na strukturiran način;“
3.del:
„je seznanjen s prizadevanji ECB in enotnega mehanizma nadzora pri nadziranju bank v euroobmočju, da bi zmanjšali izpostavljenost iz naslova slabih posojil, zlasti pa s smernicami ECB za banke glede obravnave slabih posojil iz marca 2017 in njenimi ukrepi v zvezi s posameznimi bankami, pa z tudi akcijskim načrtom, ki ga je Svet ECOFIN odobril 11. julija 2017, brez poseganja v pristojnosti Parlamenta glede zakonodaje na prvi ravni; poudarja, da so za pravilno izvajanje akcijskega načrta Sveta potrebna skupna prizadevanja bank, nadzornikov, regulatorjev in nacionalnih organov; poziva, naj bo pokritost stresnih testov široka in naj bodo metodološko primerni in zanesljivi; meni, da bi morali vsi dodatni ukrepi zagotavljati polno spoštovanje pristojnosti Evropskega parlamenta;“
§ 32
1.del:
„pozdravlja pozitivno mnenje ECB o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije;“
2.del:
„izpostavlja, da ima evropski sistem jamstva za vloge ključno mesto pri krepitvi zaupanja in zagotavljanju enake varnosti vlog v bančni uniji; poudarja, da bi evropski sistem jamstva za vloge lahko pomagal dodatno krepiti in varovati finančno stabilnost;“
3.del:
„priznava, da je treba tveganja ne samo deliti, temveč tudi zmanjšati;“
§ 35
1.del:
se strinja z ECB, da je fizični denar pomembno zakonito plačilno sredstvo, saj je euro edino zakonito plačilno sredstvo v euroobmočju, in opozarja vse države članice euroobmočja, da bi moralo biti sprejemanje evrskih kovancev in bankovcev pravilo pri transakcijah v trgovini na drobno, brez poseganja v pravico teh držav članic,
2.del:
„da določijo zgornje meje za gotovinska plačila“
3.del:
„v okviru boja proti pranju denarja, davčnim goljufijam ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala; predlaga, naj Eurosistem izda priložnostne bankovce v počastitev Karla Velikega, ki bi prav tako bili zakonito plačilno sredstvo;“
§ 38
1.del:
„poziva ECB, naj pri pregledu uspešnega zaključka programa za finančno pomoč še naprej zagotavlja potrebno podporo Grčiji in drugim državam članicam;“
2.del:
„meni, da bi brez poseganja v njen neodvisni status takšna podpora lahko zajemala vključitev grških državnih obveznic v program nakupov v javnem sektorju na podlagi meril upravičenosti, ki veljajo za vse države članice, in razširitev programa nakupa kritih obveznic 3 na grške pravne subjekte, ki jih urejata javno in zasebno pravo, v skladu z enakimi merili upravičenosti;“
7. Pospeševanje inovativnosti na področju čiste energije