SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Venezueli
18.9.2024 - (2024/2810(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B10‑0023/2024 (PPE)
B10‑0027/2024 (PfE)
B10‑0037/2024 (ECR)
Dolors Montserrat, Esteban González Pons, Gabriel Mato, Sebastião Bugalho, Antonio López‑Istúriz White, Hélder Sousa Silva
v imenu skupine PPE
Hermann Tertsch
v imenu skupine PfE
Carlo Fidanza, Joachim Stanisław Brudziński, Adam Bielan, Mariusz Kamiński, Małgorzata Gosiewska, Rihards Kols, Assita Kanko, Sebastian Tynkkynen, Alberico Gambino
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961, Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963 in Konvencije o diplomatskem azilu, sprejete v Caracasu leta 1954,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju venezuelske ustave,
– ob upoštevanju izjav neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Bolivarski republiki Venezueli z dne 31. julija in 12. avgusta 2024,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2024 o ozračju strahu v Venezueli,
– ob upoštevanju vmesnega poročila skupine strokovnjakov OZN o venezuelskih predsedniških volitvah 28. julija 2024, ki je bilo objavljeno 9. avgusta 2024,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 29. julija 2024 o predsedniških volitvah v Venezueli,
– ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU z dne 4. in 24. avgusta 2024 o povolilnih dogodkih v Venezueli,
– ob upoštevanju delnega sporazuma o spodbujanju političnih pravic in volilnih jamstev za vse, ki sta ga režim Nicolasa Madura in venezuelsko opozicijsko zavezništvo Unitarna platforma, podpisala oktobra 2023 (v nadaljevanju: sporazum z Barbadosa),
– ob upoštevanju poročila oddelka za volilno sodelovanje in opazovanje sekretariata Organizacije ameriških držav za krepitev demokracije z dne 30. julija 2024 o predsedniških volitvah v Venezueli,
– ob upoštevanju resolucije Organizacije ameriških držav z dne 16. avgusta 2024 o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju izjave organizacije Carter Center o volitvah v Venezueli z dne 30. julija 2024,
– ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev v Venezueli z dne 22. februarja 2022 z naslovom Regionalne in občinske volitve 21. novembra 2021 in izjave predsednice delegacije Evropskega parlamenta za opazovanje volitev z dne 23. novembra 2021 o regionalnih in lokalnih volitvah v Venezueli leta 2021,
– ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,
A. ker so 28. julija 2024 v Venezueli potekale predsedniške volitve za šestletni mandat, ki se bo začel 10. januarja 2025; ker bi lahko te volitve pomenile enkratno priložnost za prehod s koruptivne avtokracije na vrnitev k demokraciji, če se bodo spoštovale vse točke sporazuma z Barbadosa;
B. ker je režim Nicolása Madura nenehno nadlegoval, preganjal in cenzuriral aktiviste, novinarje in organizacije civilne družbe sredi sedanje socialno-ekonomske, politične in humanitarne krize, ki jo zaznamujejo hiperinflacija, vedno večja lakota, bolezni, visoka stopnja korupcije, kriminala in nekaznovanosti, očitne kršitve človekovih pravic in visoka stopnja umrljivosti, zaradi katerih je Venezuelo zapustilo več kot 7,7 milijona prebivalcev, ki želijo ubežati tiraniji; ker so javne storitve zelo okrnjene, prebivalci pa vse težje dobijo hrano in zdravila; ker je to še vedno največja kriza razseljevanja na svetu;
C. ker so politično motivirana samovoljna pridržanja že leta del represivne politike, ki jo izvaja režim Nicolása Madura, ter splošnega in sistematičnega napada na venezuelsko prebivalstvo; ker se javno obveščanje, svoboda mnenja in izražanja ter pravica do mirnega zbiranja sistematično omejujejo, zlasti oporečnikom režimu, sindikalistom, zagovornikom človekovih pravic in najranljivejšim članom družbe;
D. ker so predstavniki režima Nicolása Madura in opozicijsko zavezništvo Unitarna platforma 17. oktobra 2023 v Venezueli podpisali dva sporazuma, znana kot sporazuma z Barbadosa, ki med drugim zajemata vprašanja, kot so spodbujanje političnih pravic, volilna jamstva za vse, spoštovanje pravice vsakega političnega akterja, da svobodno izbere svojega kandidata za predsedniške volitve, ter izpustitev političnih zapornikov; ker zajemata pomembne teme, kot je omogočanje mednarodnim opazovalcem, da sodelujejo v volilnem procesu; ker sta bila podpisana kot prvi korak k zagotavljanju svobodnih in poštenih volitev v Venezueli; ker politični zaporniki niso bili izpuščeni, čeprav je to izrecen pogoj sporazuma z Barbadosa;
E. ker je bila na primarnih volitvah Unitarne platforme leta 2023 María Corina Machado z 92,35 % izvoljena za kandidatko opozicije režimu; ker ji je režim Nicolása Madura iz samovoljnih in politično motiviranih razlogov prepovedal kandidaturo na volitvah, kar je očitna kršitev sporazuma z Barbadosa; ker je njegov režim več drugim opozicijskim politikom v zadnjih letih prepovedal udejstvovanje, da bi preprečil politične spremembe; ker je María Corina Machado po tem ohranila enotnost demokratične opozicije režimu, tako da je podprla novo kandidatko Corino Yoris, ki prav tako ni dobila dovoljenja za kandidaturo; končni kandidat demokratične opozicije režimu je nato postal Edmundo González Urrutia;
F. ker je režim v času pred volitvami neutrudno preganjal, ugrabljal, aretiral in zapiral aktiviste opozicije ter člane kampanje vodje opozicije Maríe Corine Machado in predsedniškega kandidata Edmunda Gonzáleza ter inkriminiral delo odvetnikov, zagovornikov človekovih pravic in akterjev civilne družbe; ker je prišlo do številnih volilnih nepravilnosti in kršitev, med drugim diskvalifikacije približno 16 političnih strank, oviranja pri registraciji predsedniških kandidatov, zelo kratkih rokov za registracijo volivcev in pomanjkanja uradov za registracijo, minimalnega obveščanja javnosti in oviranja glasovanja iz tujine; ker naj bi se po podatkih režima na volitve lahko prijavilo le 69.211 Venezuelcev, ki živijo v tujini, čeprav se ocenjuje, da ima polovica od 7,7 milijona v tujini živečih Venezuelcev volilno pravico;
G. ker je od 20. marca 2024 šest tesnih sodelavcev politične stranke Vente Venezuela iskalo zatočišče na argentinskem veleposlaništvu v Caracasu, kjer se še naprej spopadajo z vse večjim pritiskom in nadlegovanjem venezuelskih varnostnih sil;
H. ker je nacionalni volilni svet, ki ga nadzira vladajoči režim, 28. maja 2024 preklical povabilo EU za opazovanje volitev; ker so številnim mednarodnim delegacijam, ki jih je povabila demokratična opozicija režimu – Comando Nacional de Campaña Con VZLA – zavrnili vstop v državo ali jih izgnali, med drugim delegaciji članov politične skupine Evropskega parlamenta in petim nekdanjim predsednikom latinskoameriških držav;
I. ker so volitve 28. julija 2024 potekale v izjemno mirnem okolju in so Venezuelci množično obiskali volišča ter pokazali izjemno državljansko in demokratično zavest kljub nenehnim prizadevanjem režima za oviranje volilnega procesa; ker so bila zabeležena številna poročila o omejevanju dostopa domačim opazovalcem in pričam opozicijskih strank do volišč; ker so s številnih volišč poročali o kontrolnih točkah, na katerih je režim vršil pritisk nad volivci; ker so bile na večer volitev odkrite večje nepravilnosti in ker je bilo pošiljanje uradnih rezultatov štetja glasov z volišč nacionalnemu volilnemu svetu prekinjeno, ko je bilo na voljo približno 30 % volilnih evidenc (actas);
J. ker so redke verodostojne in neodvisne opazovalne misije, ki so uspele opazovati volitve – ekipi OZN in organizacije Carter Center – poročale, da venezuelske predsedniške volitve 2024 niso izpolnjevale mednarodnih standardov integritete volitev in jih ne moremo šteti za demokratične, da ni mogoče preveriti ali potrditi rezultatov volitev, ki jih je razglasil nacionalni volilni svet pod nadzorom režima, in da je volilni organ kršil volilna načela, ker ni objavil rezultatov, ločenih po voliščih; ker je skupina strokovnjakov OZN v svojem poročilu ugotovila, da je prezgodnja razglasitev zmagovalca prva tovrstna v zgodovini sodobnih demokratičnih volitev ter da je v volilnem procesu primanjkovalo osnovne preglednosti in integritete; ker volitve niso bile niti svobodne niti poštene;
K. ker po zaprtju volišč nacionalni volilni svet pod nadzorom režima ni želel objaviti uradnih zapisnikov in je ponaredil rezultate volitev ter razglasil zmago Madura, kar predstavlja resno kršitev volilnih načel; ker to pomeni, da mednarodna skupnost ni mogla preveriti ali potrditi izidov, ki jih je objavil nacionalni volilni svet; ker ta pri obravnavi volilnih izidov ni upošteval osnovnih ukrepov za preglednost in integriteto, ki so bistveni za izvedbo verodostojnih volitev;
L. ker je demokratični opoziciji režimu uspelo pridobiti 83,5 % uradnih zapisnikov in je verodostojno dokazala, da je bil zmagovalec volitev Edmundo González Urrutia s 67,08 % oddanih glasov; ker vmesno poročilo skupine strokovnjakov OZN za volitve potrjuje verodostojnost dokumentov, ki jih je objavila opozicija;
M. ker teh volitev, njihovih izidov in oblasti, ki so se vzpostavile s tem nelegitimnim procesom, ne priznavajo niti Evropska unija niti druge demokratične države ter regionalne in mednarodne organizacije; ker so Združene države Amerike ter več latinskoameriških držav za zmagovalca volitev priznale Edmunda Gonzáleza;
N. ker so po volitvah po vsej državi potekali miroljubni protesti proti goljufivemu prikazu režima Nicolása Madura; ker se je režim na te proteste odzval s pretiranim nasiljem in represijo, zaradi česar je umrlo več kot 23 ljudi, zabeleženih pa je tudi več kot 2400 aretacij in prisilnih izginotij, vključno s približno 120 otroki;
O. ker se mora María Corina Machado skrivati zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi Madurovega režima, Edmundo González Urrutia pa je bil prisiljen v izgnanstvo, potem ko je bil zanj izdan nalog za prijetje, njemu in njegovim sorodnikom pa so grozili s smrtjo; ker se je medtem iztekel mandat generalnega državnega tožilca Tareka Williama Saaba; ker je bila že 5. avgusta 2024 v Venezueli sprožena kazenska preiskava zoper Edmunda Gonzáleza in Marío Corino Machado, ker sta objavila zmagovalca volitev, ki ni Nicolás Maduro, ter domnevno napeljevala k nepokorščini in uporu;
P. ker je venezuelski režim 14. septembra 2024 razglasil, da je pridržal šest tujih državljanov, med njimi tri državljane EU (enega češkega in dva španska), iz dvomljivih razlogov, češ da načrtujejo „destabilizacijo“ države; ker so uradniki režima prek nacionalne obveščevalne agencije izrazili izjemno hude in očitno fiktivne obtožbe o španskem „vmešavanju“;
Q. ker je venezuelski režim sredi avgusta izgnal diplomatska predstavništva sedmih latinskoameriških držav, in sicer Argentine, Čila, Kostarike, Peruja, Paname, Dominikanske republike in Urugvaja, ker so izrazile zaskrbljenost zaradi objavljenih rezultatov;
1. priznava, da je Edmundo González Urrutia zakonito in demokratično izvoljen predsednik Venezuele; prav tako priznava Marío Corino Machado kot vodjo demokratičnih sil v Venezueli, saj je na primarnih volitvah Unitarne platforme leta 2023 dobila 92,35 % glasov;
2. poziva EU in vse države članice, naj Edmunda Gonzáleza Urrutio priznajo kot zakonito in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele;
3. poziva EU in njene države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bo lahko zakonito in demokratično izvoljeni predsednik v skladu z venezuelsko ustavo 10. januarja 2025 prevzel funkcijo;
4. odločno obsoja in v celoti zavrača volilno goljufijo, ki jo je izvedel nacionalni volilni svet, ko kljub pozivom mednarodne skupnosti ni želel razkriti uradnih rezultatov z objavo uradnih zapisnikov posameznih volišč; poudarja, da venezuelski režim ni spoštoval sporazuma z Barbadosa glede predsedniških volitev, zaradi česar ni mogoče izvesti svobodnih in poštenih volitev;
5. ugotavlja, da je iz poročil mednarodnih misij za opazovanje volitev jasno razvidno, da predsedniške volitve 28. julija 2024 niso bile v skladu z mednarodnimi standardi za integriteto volitev; ponovno poudarja, da nacionalni volilni svet, ki je pod nadzorom režima, ni objavil popolnih in neodvisno preverljivih volilnih evidenc (actas) z vseh volišč v državi;
6. zlasti poudarja, da je bilo v vmesnem poročilu skupine strokovnjakov OZN, ki ga je venezuelski nacionalni volilni svet pod nadzorom režima povabil, naj oceni splošno izvedbo volitev v okviru sporazuma z Barbadosa, poudarjeno, da objavljeni rezultati niso utemeljeni; opozarja, da je skupina strokovnjakov OZN pregledala vzorec volilnih evidenc (actas), ki jih je objavila opozicija, in potrdila, da imajo protokoli prvotnih volilnih izidov vse varnostne nastavitve, kar priča o njihovi zanesljivosti;
7. ponovno poudarja, da je upoštevanje volje, ki jo je venezuelsko ljudstvo izrazilo na volitvah, še vedno edini način, da Venezuela ponovno vzpostavi demokracijo, omogoči mirno in resnično tranzicijo ter reši sedanjo humanitarno in socialno-ekonomsko krizo;
8. najostreje obsoja umore, nadlegovanje, kršitve in aretacije, katerih žrtev so bili demokratična opozicija režima, venezuelsko ljudstvo in civilna družba; poziva, naj se odpravi sistematični vzorec kršitev človekovih pravic; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh politično in samovoljno pridržanih oseb, med drugim tujih državljanov in državljanov EU, ter plačilo odškodnine tem osebam in njihovim družinam, pa tudi ponovno vzpostavitev njihovih državljanskih in političnih pravic; zahteva, naj režim Nicolása Madura preneha s politiko represije in napadov na civilno družbo in opozicijo;
9. v celoti podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča in neodvisne misije OZN za ugotavljanje dejstev o obsežnih kaznivih in represivnih dejanjih venezuelskega režima ter poziva EU, naj podpre preiskave domnevnih kaznivih dejanj zoper človečnost, ki se trenutno obravnavajo v skladu z Rimskim statutom, da bi storilci odgovarjali za svoja dejanja;
10. poziva Svet za človekove pravice, naj na 57. zasedanju (od 9. septembra do 9. oktobra 2024) sprejme resolucijo o obnovitvi neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Venezueli in tamkajšnji prisotnosti Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva k takojšnji vrnitvi Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice v Venezuelo in jo spodbuja, naj mu zagotovi potrebne pogoje, da bo v celoti izvajal svoja pooblastila;
11. poziva EU in njene države članice, naj na podlagi vseh hudih kršitev človekovih pravic, ki jih je zagrešil, zahtevajo mednarodni nalog za prijetje Nicolása Madura zaradi kaznivih dejanj zoper človečnost;
12. želi spomniti, da je EU maja 2024 v znak dobre volje odpravila sankcije proti članom nacionalnega volilnega sveta; poudarja, da ta ukrep ni imel pozitivnega učinka; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Svet, naj ponovno uvedeta te sankcije zoper člane nacionalnega volilnega sveta; nadalje poziva, naj se sankcije proti režimu podaljšajo, njihovo področje uporabe pa razširi, da bi v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic uvedli ciljno usmerjene sankcije zoper Nicolása Madura in njegov notranji krog, vključno z Jorgejem Rodríguezom, njihovimi družinami in vsemi, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic v državi;
13. obžaluje, da ni bilo izvedeno nobeno od ključnih priporočil iz končnega poročila misije EU za opazovanje volitev glede volitev leta 2021; obsoja odločitev nacionalnega volilnega sveta, da prekliče povabilo EU, naj napoti misijo za opazovanje volitev; poleg tega obsoja odločitev režima, da je mednarodnim opazovalcem, ki jih je povabila demokratična opozicija režimu – Comando Nacional de Campaña Con VZLA – na dan volitev preprečil dostop ali jih izgnal;
14. poziva regionalne akterje in mednarodno skupnost, naj po najboljših močeh izvajajo pritisk na Madurov režim in njegove najbližje sodelavce, da bi sprejeli demokratično voljo venezuelskega ljudstva in Edmunda Gonzáleza Urrutio priznali kot legitimnega in demokratično izvoljenega predsednika Venezuele; je prepričan, da se bodo migranti ponovno začeli odseljevati v druge države v regiji, podobno kot je v zadnjih letih zbežalo skoraj osem milijonov Venezuelcev, če do 10. januarja 2025 ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti in ponovne vzpostavitve demokracije;
15. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, sodelujočim na vrhu EU-Skupnost latinskoameriških in karibskih držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Organizaciji ameriških držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov in organom venezuelskega režima.