SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o uničujočih poplavah v srednji in vzhodni Evropi, izgubi življenj in pripravljenosti EU za odzivanje na nesreče, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe
18.9.2024 - (2024/2817(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B10‑0057/2024 (PPE)
B10‑0058/2024 (The Left)
B10‑0059/2024 (Renew)
B10‑0060/2024 (ECR)
B10‑0061/2024 (S&D)
B10‑0063/2024 (Verts/ALE)
Bartosz Arłukowicz, Andrej Novakov (Andrey Novakov), András Tivadar Kulja, Siegfried Mureşan, Lídia Pereira, Peter Liese, Ioan‑Rareş Bogdan, Daniel Buda, Andrzej Buła, Dan‑Ştefan Motreanu, Virgil‑Daniel Popescu, Adina Vălean, Dolors Montserrat, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Gheorghe Falcă, Mircea‑Gheorghe Hava, Miriam Lexmann, Zoltán Tarr, Dóra Dávid, Gabriella Gerzsenyi, Andrzej Halicki, Krzysztof Hetman, Monika Hohlmeier, Adam Jarubas, Dariusz Joński, Kinga Kollár, Eszter Lakos, Magdalena Adamowicz, Krzysztof Brejza, Borys Budka, Kamila Gasiuk‑Pihowicz, Marcin Kierwiński, Łukasz Kohut, Ewa Kopacz, Janusz Lewandowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Jagna Marczułajtis‑Walczak, Mirosława Nykiel, Jacek Protas, Bartłomiej Sienkiewicz, Michał Szczerba, Michał Wawrykiewicz, Marta Wcisło, Daniel Caspary, Christine Schneider, Andrea Wechsler, Ralf Seekatz
v imenu skupine PPE
Mohammed Chahim, Tiemo Wölken, Marcos Ros Sempere, Andreas Schieder, Krzysztof Śmiszek, Dan Nica, Klára Dobrev, Victor Negrescu, Maria Grapini, Mihai Tudose, Gabriela Firea, Adrian‑Dragoş Benea, Claudiu Manda, Gheorghe Cârciu, Ştefan Muşoiu, Vasile Dîncu, Csaba Molnár, Joanna Scheuring‑Wielgus, Robert Biedroń, Sakis Arnautoglu (Sakis Arnaoutoglou), Evelyn Regner, Hannes Heide, Elisabeth Grossmann, Günther Sidl
v imenu skupine S&D
Waldemar Buda, Roberts Zīle, Pietro Fiocchi, Ivajlo Vlčev (Ivaylo Valchev), Ondřej Krutílek, Claudiu‑Richard Târziu, Veronika Vrecionová, Jeadis Jeadi (Geadis Geadi), Georgiana Teodorescu, Gheorghe Piperea, Şerban‑Dimitrie Sturdza, Adrian‑George Axinia, Waldemar Tomaszewski, Alexandr Vondra, Daniel Obajtek, Małgorzata Gosiewska, Jacek Ozdoba, Patryk Jaki, Adam Bielan, Joachim Stanisław Brudziński, Michał Dworczyk, Jadwiga Wiśniewska, Kosma Złotowski, Marlena Maląg, Arkadiusz Mularczyk, Beata Szydło, Dominik Tarczyński, Mariusz Kamiński, Tobiasz Bocheński, Maciej Wąsik, Bogdan Rzońca, Anna Zalewska
v imenu skupine ECR
Michal Wiezik, Martin Hojsík, Ľudovít Ódor, Veronika Cifrová Ostrihoňová, Lucia Yar, Ľubica Karvašová, Marjan Šarec, Dan Barna, Sigrid Friis, Yvan Verougstraete, Grégory Allione, Benoit Cassart, Olivier Chastel, Hilde Vautmans, Vlad Vasile‑Voiculescu, Anna Stürgkh, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Gerben‑Jan Gerbrandy, Michał Kobosko
v imenu skupine Renew
Sara Matthieu
v imenu skupine Verts/ALE
Jonas Sjöstedt, Younous Omarjee
v imenu skupine The Left
Resolucija Evropskega parlamenta o uničujočih poplavah v srednji in vzhodni Evropi, izgubi življenj in pripravljenosti EU za odzivanje na nesreče, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe
Evropski parlament,
− ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja in zlasti Pariškega sporazuma iz leta 2015, ki je začel veljati 4. novembra 2016,
− ob upoštevanju konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,
− ob upoštevanju ciljev OZN za trajnostni razvoj,
− ob upoštevanju preverjanja ustreznosti okvirne direktive o vodah, direktive o podzemni vodi, direktive o okoljskih standardih kakovosti in direktive o poplavah, ki ga je leta 2019 izvedla Komisija (SWD(2019)0439),
− ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082),
− ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam[1],
− ob upoštevanju smernic Komisije z dne 26. julija 2023 o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje,
− ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2022 o posledicah suše, požarov in drugih ekstremnih vremenskih pojavov: povečanje prizadevanj EU za boj proti podnebnim spremembam[2],
− ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2023 o dnevu EU za žrtve svetovne podnebne krize[3],
− ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 1/2024 z dne 11. marca 2024 z naslovom Evropska ocena podnebnih tveganj,
− ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2024 z naslovom Obvladovanje podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje (COM(2024)0091),
− ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 3/2024 z dne 15. maja 2024 z naslovom Odziv na vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi v Evropi: poudarek na poplavah, sušah in kakovosti vode,
− ob upoštevanju končnega poročila o dialogu o podnebni odpornosti, ki je bilo objavljeno julija 2024,
− ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2024 o oceni mehanizma Unije na področju civilne zaščite – krepitev pripravljenosti EU (COM(2024)0212),
− ob upoštevanju izjave Komisije z dne 18. septembra 2024 o uničujočih poplavah v srednji in vzhodni Evropi, izgubi življenj in pripravljenosti EU za odzivanje na nesreče, ki jih zaostrujejo podnebne spremembe,
– ob upoštevanju členov 136(2) in (4) Poslovnika,
A. ker so srednjo in vzhodno Evropo, zlasti Avstrijo, Češko, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo in Slovaško, prizadeli močno deževje in vetrovi, čemur so sledile poplave, ki so terjale človeške žrtve in povzročile veliko škodo; ker je prizadet velik del njihovega ozemlja, zlasti manj razvite regije s šibkejšo infrastrukturo in kmetijske regije;
B. ker posameznih ekstremnih vremenskih pojavov ni mogoče neposredno pripisati očitnemu vzroku; ker je po podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe in evropske ocene podnebnih tveganj (EUCRA) jasno, da so zaradi podnebne krize ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, nevihte in vročinski valovi, pogostejši in intenzivnejši, zaradi česar so padavine in nevihte močnejše, vročinski valovi bolj vroči, suše pa še bolj suhe;
C. ker je v prvi evropski oceni podnebnih tveganj in sporočilu Komisije o obvladovanju podnebnih tveganj – zaščita ljudi in blaginje poudarjeno, da je Evropa celina, ki se najhitreje segreva, in da so zaradi posledic podnebnih sprememb po vsej Evropi vse pogostejši hudi pojavi, kot so požari v naravi, suše in poplave; ker je bila povprečna temperatura na evropskih kopenskih območjih poleti 2024 najvišja doslej zabeležena za ta letni čas, za kar 1,54 °C višja od povprečja iz obdobja 1991–2020, in je presegla prejšnji rekord iz leta 2022[4]; ker je to pomenilo 14-mesečno obdobje, ko je povprečna svetovna temperatura zraka na površju za 1,5 °C presegla predindustrijsko raven;
D. ker so poplave v Evropi samo v zadnjih 30 letih prizadele 5,5 milijona ljudi, pri čemer je umrlo skoraj 3000 ljudi, gospodarska škoda pa znaša več kot 170 milijard EUR; ker podnebne spremembe znatno povečujejo poplavno ogroženost po vsej Evropi[5];
E. ker so v nekaterih delih prizadetih regij srednje in vzhodne Evrope v samo štirih dneh padle tri četrtine povprečne letne količine padavin; ker sta učinkovito in usklajeno sodelovanje med reševalnimi službami ter hitra čezmejna izmenjava virov in strokovnega znanja rešila življenja in preprečila še večjo škodo; ker so usklajevanje na ravni EU, združevanje virov in izmenjava primerov dobre prakse bistveni za uspešno pomoč ob nesrečah;
F. ker je med poplavami septembra 2024 več držav članic (Nemčija, Poljska, Slovaška, Romunija in Madžarska) aktiviralo storitve hitrega satelitskega kartiranja Copernicus;
G. ker je Komisija v svojem sporočilu iz leta 2024 o oceni mehanizma Unije na področju civilne zaščite opredelila potrebe in izzive, s katerimi se spoprijema civilna zaščita v Evropi, ter podala priporočila za izboljšanje učinkovitosti mehanizma; ker je v sporočilu izpostavila tudi vse bolj zapletene in raznolike izzive in grožnje, s katerimi se spoprijema EU, med drugim čedalje več konfliktov, nesreče, ki jih povzroči človek, in naravne nesreče, kot so ekstremni vremenski pojavi, pa tudi vse večja varnostna tveganja, ter je ponazorila, kako močno ti dogodki obremenjujejo okvir EU za obvladovanje tveganja nesreč in operativno učinkovitost mehanizma Unije na področju civilne zaščite;
H. ker je bil po „tisočletnih poplavah“, ki so to regijo prizadele v letih 1997 in 2002, ustanovljen Solidarnostni sklad Evropske unije; ker proračun tega sklada kljub reviziji večletnega finančnega okvira še vedno ne zadostuje za ustrezen odziv na večje naravne nesreče in izraz evropske solidarnosti z regijami, ki so jih prizadele nesreče;
I. ker naravne nesreče dolgoročno negativno vplivajo na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo na različnih območjih, v različnih regijah in državah članicah EU;
J. ker bi morala pri preprečevanju nesreč, okrevanju po simetričnih in asimetričnih pretresih ter boju proti podnebnim spremembam imeti osrednjo vlogo kohezijska politika, in sicer zaradi svoje regionalne osredotočenosti, lokalnega pristopa, strateškega načrtovanja in učinkovitega modela izvajanja;
K. ker so za preprečevanje nesreč, povezanih z vremenom, ki so posledica podnebnih sprememb, bistvene sonaravne rešitve; ker poplavne ravnice in zdravi gozdovi, tla in močvirja, mokrišča in šotišča ter naravne zelene površine v mestu in na podeželju delujejo kot zaščita pred podnebnimi vplivi, saj zadržujejo vodo ter blažijo posledice poplav in suš;
L. ker je pri raziskovanju in obvladovanju poplavne ogroženosti potreben celosten pristop, ki bo upošteval različne dejavnike, vključno z industrijo, prometom, prakso pri sklepanju zavarovanj, načrtovanjem rabe tal in zgodovinsko porazdelitvijo poplavnih ravnic, demografskimi spremembami, finančno odgovornostjo in drugimi ustreznimi vidiki; ker je Evropska agencija za okolje poudarila, da poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi bolj prizadenejo ranljive skupine in regije;
Splošno
1. izraža globoko sočutje in solidarnost z žrtvami, njihovimi družinami ter ljudmi in skupnostmi, ki so jih prizadeli trenutni ekstremni vremenski pojavi in hude poplave v srednji in vzhodni Evropi, vključno z Avstrijo, Češko, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo in Slovaško;
2. pozdravlja neutrudna prizadevanja in predanost poklicnih in prostovoljnih gasilskih služb, reševalnih organizacij, prostovoljcev in vojske v državah, ki so jih prizadele poplave in druge naravne nesreče po vsej Evropi, pa tudi nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter državljanov, ki so tvegali življenje, da bi rešili druge ter zaščitili domove in infrastrukturo; poudarja, da imajo službe za ukrepanje v izrednih razmerah osrednjo vlogo pri reševanju življenj, evakuaciji ljudi z ranljivih območij in zaščiti lastnine v pogosto težkih razmerah ter da so njihova neutrudna prizadevanja in pripravljenost, da ukrepajo, tudi če s tem tvegajo življenje, bistveno prispevali k omejevanju posledic nesreče;
3. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse intenzivnejših in pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov v Uniji in po svetu, vključno z ekstremnimi padavinami in obsežnimi poplavami, vročinskimi valovi in požari v naravi, ter zaradi njihovih resnih neposrednih posledic za zdravje ljudi in živali, preživetje, stanovanja, infrastrukturo, gospodarstvo, kmetijstvo, prehransko varnost in ekosisteme; poudarja, da obstaja povezava med podnebnimi spremembami in ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki jo je treba učinkovito in usklajeno obravnavati ter okrepiti skupni odziv na ravni EU in mednarodni ravni, in sicer z učinkovitimi ukrepi na področju civilne zaščite ter ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, da bi zaščitili ljudi, njihovo preživetje, gospodarstvo in ekosisteme;
4. poudarja, da so za uresničitev dolgoročnega cilja Pariškega sporazuma potrebna skupna prizadevanja in nadaljnje ukrepanje vseh udeleženih držav; poziva vse pogodbenice Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja, vključno z EU, naj nadaljujejo svetovna prizadevanja, dogovorjena v sklepu o pregledu globalnega stanja, tako da ambiciozno izvajajo in povečajo nacionalno določene prispevke v skladu z dolgoročnim ciljem Pariškega sporazuma; opozarja, da bi si morala EU v skladu z evropskimi podnebnimi pravili še naprej prizadevati za blažitev podnebnih sprememb, da bi dosegla ta dolgoročni cilj, in za prilagajanje, da bi povečala odpornost;
Financiranje civilne zaščite in pomoči pri nesrečah
Civilna zaščita
5. poziva Komisijo in države članice, naj bodo pripravljene nemudoma podpreti vse države članice, ki zaprosijo za nujno pomoč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite; pozdravlja obljubo ukrajinske vlade, da bo EU podprla z osebjem in opremo služb za ukrepanje v izrednih razmerah;
6. poudarja, da je treba mehanizmu Unije na področju civilne zaščite priskrbeti zadostna in dopolnjena sredstva, da bo mogoče zvišati pripravljenost in izboljšati krepitev zmogljivosti; zato obžaluje zmanjšanje proračunskih sredstev za mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU) za 37 milijonov EUR (v obveznostih) oziroma za 154,9 milijona EUR (v plačilih); poziva, naj se sredstva za ustrezne proračunske vrstice v naslednjem večletnem finančnem okviru povečajo; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi zmanjševanje in obvladovanje tveganja nesreč vključila v vse ustrezne programe financiranja EU, saj bodo vsa sredstva, porabljena na tem področju, preprečila znatne odhodke za odzivanje in obnovo;
7. poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi priporočil iz svojega sporočila z dne 29. maja 2024 in pripravi konkretne predloge za okrepitev zmogljivosti operativnega odzivanja mehanizma Unije na področju civilne zaščite; poziva Komisijo, naj v prvem letu svojega novega mandata čim prej zaključi načrtovani pregled mehanizma Unije na področju civilne zaščite, tudi Centra za usklajevanje nujnega odziva, in predstavi konkretne ukrepe za nadaljnjo krepitev in razvoj skupne sposobnosti EU za odzivanje na naravne nesreče, kot so ustanovitev enot EU za civilno zaščito, ki bi skrbele za strateške zaloge hrane, vode, zdravil in medicinske opreme, podpora uvajanju orodij za zgodnje opozarjanje državljanov prek mobilnih telefonov, skupno javno naročanje za posodobitev sredstev civilne zaščite ter podpora programom za usposabljanje, dobavo opreme in za izmenjave prostovoljnih služb civilne zaščite; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo vzpostavitev nove stalne flote rescEU in zanjo zagotovijo ustrezno financiranje;
Finančna podpora in proračunski instrumenti
8. poziva, naj se prizadetim državam takoj zagotovi finančna in tehnična pomoč EU;
9. poziva k aktiviranju mehanizmov, kot je Solidarnostni sklad Evropske unije; vendar meni, da bi moral biti proračun Solidarnostnega sklada EU sorazmeren z vse večjim številom in resnostjo naravnih nesreč v Evropi; poziva Komisijo, naj poveča proračun rezerve za evropsko solidarnost; poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za to, da bi se sredstva Solidarnostnega sklada EU hitreje mobilizirala; zato poudarja, da je pomembno v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti ustrezno financiranje Solidarnostnega sklada Evropske unije; poleg tega poudarja, da je potrebna razmeram prilagojena prožnost, kadar v državah in regijah prejemnic prihaja do upravičenih zamud in izzivov pri zaprosilih za dodelitev sredstev in njihovi uporabi; poziva tudi k uvedbi vrstice za nujno financiranje, da bi omogočili hitro okrevanje prizadetih območij, infrastrukture in sredstev preživljanja, pa tudi naložbe v preventivne ukrepe, da bi omilili posledice ekstremnih vremenskih pojavov v prihodnosti;
Regionalna politika
10. poziva Komisijo, naj tehnično in finančno podpre regije, ki so jih nesorazmerno prizadele naravne nesreče, katere so podnebne spremembe še zaostrile, tudi prek instrumentov kohezijske politike, pri čemer naj poskrbi, da pri prizadevanjih za večjo odpornost proti podnebnim spremembam in boljšo pripravljenost na nesreče nobena država članica ali regija ne bo zapostavljena; poudarja, da je treba pomoč in finančna sredstva za prizadeta območja posredovati čim hitreje, enostavno in prožno;
11. odločno podpira, da bi se v naslednjem večletnem finančnem okviru, zlasti v okviru kohezijske politike, povečale naložbe EU za odpornost na regionalni in lokalni ravni; priznava, da je pri regionalnem financiranju potrebna vgrajena prožnost glede kriznih razmer, da bi zagotovili dodatne naložbe v projekte, ki so poškodovani ali uničeni, preden se v celoti izvedejo; predlaga, naj se v okviru kohezijske politike oblikuje posebna prednostna os, da bi se lokalne in regionalne oblasti posvetile aktualnim prednostnim nalogam v procesu, ki bi potekal od spodaj navzgor in bi se začel na podnacionalni ravni; meni, da bi ključno načelo moralo biti prilagojen naložbeni pristop, usmerjen v posebne potrebe na lokalni ravni;
12. priznava, da bi se morala kohezijska politika EU v prihodnosti še bolj osredotočiti na blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; zato poziva, naj se za naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam ter za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje jamči bodisi prek namenskega cilja politike ali s posebno prednostno osjo regionalnega razvoja in splošnega okvira kohezijske politike, s tematsko osredotočenostjo ali na podlagi posebnega omogočitvenega pogoja, da se porajajoče se prednostne naloge obravnavajo v procesu od spodaj navzgor, s katerim se zagotovijo trajnostne naložbe v lokalno, regionalno in nacionalno infrastrukturo ter obvladovanje tveganj na manj razvitih mestnih in podeželskih območjih, vključno z obmejnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami;
13. poudarja pomen oblikovanja in ohranjanja prilagojenih programov in ukrepov EU za regije, ki so izpostavljene naravnim nesrečam; priznava, da je v okviru regionalnega financiranja potrebna vgrajena krizna prožnost;
14. meni, da bi morale regionalne naložbe iz proračuna EU ostati v deljenem upravljanju za načrtovanje in izvajanje, da bi se lahko odzvali na potrebe držav članic, regij ter mestnih, podeželskih in oddaljenih območij, zlasti da bi se mestna in podeželska območja lahko prilagodila novim izzivom, kot so poplave;
15. poudarja, da so med državami članicami razlike v pristojnostih lokalnih in regionalnih organov; opozarja, da so lokalni in regionalni organi temeljni akterji pri načrtovanju, pripravi in izvajanju projektov, ki bi morali prispevati k prilagajanju na podnebne spremembe, preprečevanju tveganj in pripravljenosti na terenu; poziva, naj se okrepi lokalni pristop, da bi pripravljenost na nesreče in odzivanje nanje približali regionalni in lokalni ravni;
16. poudarja, da je regionalna politika EU ključno pripomogla k razvoju ustreznih zmogljivosti lokalnih in regionalnih organov, in poziva k okrepitvi njihove vloge; poudarja, da so tehnične, finančne in upravne zmogljivosti bistvene za to, da organi upravljanja ter lokalni in regionalni organi pridobijo tehnično znanje, zlasti o podnebnih spremembah, ki ga lahko uporabijo za prostorsko načrtovanje in upravljanje mest in podeželja; je prepričan, da bo to izboljšalo zasnovo in ocenjevanje predlogov projektov ter omogočilo učinkovitejše dodeljevanje sredstev in zadovoljivo izvrševanje proračuna brez znatnega tveganja, da bodo prevzete obveznosti za naložbe EU stornirane;
17. poziva, naj bodo obstoječi programi tehnične pomoči in svetovanja usmerjeni posebej v manjše občine, čezmejna, oddaljena in podeželska območja ter najbolj oddaljene in otoške regije, da se bodo lažje soočile z novimi izzivi, kot so zeleni prehod in podnebne spremembe; v zvezi s tem opozarja na pomen razvoja instrumentov tehnične pomoči v sodelovanju med Evropsko investicijsko banko in Komisijo; poziva k ciljno usmerjeni podpori v obliki 100-odstotnega financiranja EU za krepitev tehničnih, finančnih in upravnih zmogljivosti, zasnovo in pripravo projektov, opredelitev in oblikovanje nabora projektov ter zmogljivosti strateškega načrtovanja, vključno z instrumenti za načrtovanje;
18. poziva, naj bodo pobude Komisije, kot je Konvencija županov EU za podnebne spremembe in energijo, bolj vključene v proces oblikovanja in izvajanja naslednje generacije naložb, namenjenih za pripravljenost na nesreče; priznava, da podpora za politiko in izvajanje, ki je namenjena županom in lokalnim organom, prinaša bistveno boljše rezultate pri izvajanju politike;
19. spodbuja krepitev okvirov regionalnega sodelovanja med srednje- in vzhodnoevropskimi državami ter uporabo mednarodnega strokovnega znanja za podporo prizadevanjem za obnovo in sanacijo, da bi spodbudili skupne strategije za obvladovanje nesreč, izmenjavo najboljše prakse in izboljšanje čezmejnega upravljanja voda;
Prilagajanje podnebnim spremembam
20. poziva Komisijo, naj čim prej predstavi evropski načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, ki ga je napovedala kot del političnih usmeritev naslednje Evropske komisije za obdobje 2024–2029, vključno s konkretnimi zakonodajnimi predlogi za uskladitev prizadevanj za izboljšanje prilagajanja in odpornosti v skladu s cilji evropskih podnebnih pravil in Pariškega sporazuma, da bi se okrepila odpornost naših družb in da bi se prilagodili posledicam podnebnih sprememb, poskrbeli za redne znanstveno utemeljene ocene tveganja in merljive cilje na področju odpornosti ter podprli in usklajevali ukrepe držav članic, kar zadeva pripravljenost, načrtovanje in čezmejno sodelovanje;
21. v zvezi s tem poudarja, da so nujno potrebne dodatne naložbe v ukrepe za obvladovanje poplav in preprečevanje tveganj, vključno z boljšimi sistemi zgodnjega opozarjanja, sistemi spremljanja v realnem času, infrastrukturo za obvladovanje poplav in sonaravnimi rešitvami, pa tudi dolgoročne naložbe v zeleno in modro infrastrukturo, na primer z obnovo naravnih poplavnih ravnic in starih rečnih strug, mokrišč in gozdov, da bi potokom in rekam zagotovili več prostora, ter z izboljšanjem zadrževanja vode v krajini z obnovo njenih funkcij, ki to omogočajo; poziva, naj se izkoristijo morebitne sinergije med instrumenti načrtovanja, ki jih razvijajo države članice, na primer načrti za obnovo narave, načrti območij spremljanja stanja tal, načrti celovitega upravljanja v skladu z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode[6] in obvladovanje poplavne ogroženosti, pri čemer je treba preprečiti slabo prilagajanje;
22. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zmanjša birokratske ovire in pospeši postopke odobritve za popravilo in izgradnjo infrastrukture za obvladovanje poplav in sonaravnih rešitev, da bo mogoče brez nepotrebnih zamud izvajati nujno potrebne zaščitne ukrepe; poudarja, da bi morali biti za to postopki časovno učinkovitejši, odgovornosti dobro opredeljene, poleg tega pa bi se bilo treba osredotočiti izrazito na potrebne gradbene ukrepe;
23. opozarja na več primerov uspešnih ukrepov za preprečevanje poplav in zaščito pred njimi, ki so pogosto prejeli podporo iz skladov EU, nekaterim regijam in skupnostim pa so pomagali, da so se zaščitile pred najhujšimi posledicami sedanjih poplav, in sicer zbiralnik Racibórz Dolny in okoliški suhi polderji na Poljskem, ki so bistveno prispevali k omejitvi škode v Vroclavu, ter poplavna območja Donave in drugi preventivni ukrepi v Spodnji Avstriji in na Dunaju;
24. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje obstoječe zakonodaje o preprečevanju poplav v EU in učinkovitost preteklih projektov, ki jih je financirala EU, ter poda priporočila za boljšo uporabo sredstev EU; poziva države članice, naj posodobijo svoje akcijske načrte za preprečevanje poplav, da bi opredelile območja velike nevarnosti poplav, na katerih bi bilo treba zaustaviti vse načrte gradnje, da bi izboljšale preprečevanje tveganj in okrepile civilno zaščito;
25. poudarja, da je odpravljanje socialno-ekonomske neenakosti bistveno za pravično prilagajanje na podnebne spremembe; poudarja, da je zaradi razlik v ranljivosti različnih skupin potreben ciljno usmerjen pristop za prilagajanje na podnebne spremembe ter pripravljenost in preprečevanje nesreč;
26. poudarja, da so poplave, suše, požari v naravi in drugi skrajni vremenski pojavi velik izziv za številne gospodarske sektorje, zlasti za kmetijski sektor in kmete, ki trpijo dodatne izgube in ne morejo pobrati svojih pridelkov; poziva Komisijo, naj ustrezneje ukrepa v zvezi s posledicami, ki jih imajo ti nevarni pojavi, povezani s podnebjem, na proizvodnjo hrane, prehransko varnost in dohodke kmetov;
27. priporoča, naj se pri preventivnem ukrepanju uporabijo napredni produkti programa Copernicus in podatki za daljinsko zaznavanje;
28. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 445, 29.10.2021, str. 156.
- [2] UL C 125, 5.4.2023, str. 135.
- [3] UL C, C/2024/488, 23.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/488/oj.
- [4] Copernicus, „Summer 2024 – Hottest on record globally and for Europe“ (Poletje 2024 – najbolj vroče v zgodovini meritev v svetu in Evropi).
- [5] Evropska ocena podnebnih tveganj.
- [6] UL L 135, 30.5.1991, str. 40, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1991/271/oj.