SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o dezinformacijah in zgodovinskem potvarjanju, s katerimi Rusija upravičuje svojo vojaško agresijo proti Ukrajini
22.1.2025 - (2024/2988(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B10‑0074/2025 (S&D)
B10‑0075/2025 (PPE)
B10‑0076/2025 (Verts/ALE)
B10‑0077/2025 (Renew)
B10‑0079/2025 (ECR)
Rasa Juknevičienė, Michael Gahler, Andrzej Halicki, Sebastião Bugalho, David McAllister, Siegfried Mureşan, Željana Zovko, Isabel Wiseler‑Lima, Nicolás Pascual de la Parte, Mika Aaltola, Krzysztof Brejza, Daniel Caspary, Sandra Kalniete, Seán Kelly, Ondřej Kolář, Łukasz Kohut, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Miriam Lexmann, Antonio López‑Istúriz White, Danuše Nerudová, Mirosława Nykiel, Ana Miguel Pedro, Paulius Saudargas, Davor Ivo Stier, Michał Szczerba, Alice Teodorescu Måwe, Ingeborg Ter Laak, Matej Tonin, Pekka Toveri, Inese Vaidere, Milan Zver
v imenu skupine PPE
Janis Maniatis (Yannis Maniatis), Nacho Sánchez Amor, Thijs Reuten, Raphaël Glucksmann
v imenu skupine S&D
Adam Bielan, Rihards Kols, Reinis Pozņaks, Jadwiga Wiśniewska, Roberts Zīle, Ondřej Krutílek, Veronika Vrecionová, Jaak Madison, Małgorzata Gosiewska, Cristian Terheş, Maciej Wąsik, Ivajlo Vlčev (Ivaylo Valchev), Aurelijus Veryga, Joachim Stanisław Brudziński
v imenu skupine ECR
Bernard Guetta, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Dan Barna, Benoit Cassart, Olivier Chastel, Karin Karlsbro, Veronika Cifrová Ostrihoňová, Ľubica Karvašová, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Michał Kobosko, Nathalie Loiseau, Jan‑Christoph Oetjen, Urmas Paet, Marie‑Agnes Strack‑Zimmermann, Eugen Tomac, Hilde Vautmans, Sophie Wilmès, Lucia Yar, Dainius Žalimas
v imenu skupine Renew
Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o dezinformacijah in zgodovinskem potvarjanju, s katerimi Rusija upravičuje svojo vojaško agresijo proti Ukrajini
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o ruski vojaški agresiji proti Ukrajini,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zgodovinskem spominu,
– ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij,
– ob upoštevanju člena 136(2) in (4) Poslovnika,
A. ker je ruski režim 24. februarja 2022 razglasil začetek „posebne vojaške operacije“ v Ukrajini na podlagi lažnih trditev, da je treba zaščititi civiliste;
B. ker Ruska federacija od 24. februarja 2022 dejansko izvaja neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini, ki je nadaljevanje prejšnjih agresij po letu 2014, ter z agresivnimi dejanji proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine še naprej vztrajno krši načela Ustanovne listine OZN ter grobo in očitno krši mednarodno humanitarno pravo, kot ga določajo ženevske konvencije iz leta 1949, zlasti ker se poslužuje množičnih, ciljno usmerjenih napadov na civilno prebivalstvo, stanovanjska območja in civilno infrastrukturo;
C. ker je generalna skupščina OZN v svoji resoluciji z dne 2. marca 2022 rusko vojno proti Ukrajini nemudoma opredelila kot dejanje agresije, ki je v nasprotju s členom 2(4) Ustanovne listine OZN, v resoluciji z dne 14. novembra 2022 pa je tudi priznala, da mora Ruska federacija za vojaško agresijo odgovarjati, nositi pravno in finančno odgovornost za svoje mednarodne kršitve, pa tudi plačati odškodnino za povzročeno škodo in poškodbe;
D. ker ruska agresija proti Ukrajini ni enkratno dejanje, temveč nadaljevanje njene imperialistične politike, ki zajema vojno proti Čečeniji in vojaško agresijo proti Gruziji leta 2008, zasedbo Krima in začetek vojne v regiji Donbas leta 2014;
E. ker je predsednik Ruske federacije pred začetkom obsežne ruske vojaške agresije proti sosednji Ukrajini v več javnih izjavah z zgodovinskim revizionizmom, lažnimi trditvami in nelegitimnimi zahtevami po priznanju svojih izključnih interesov v Ukrajini in drugih sosednjih državah poskušal upravičiti uporabo sile;
F. ker se ruski režim obsežno poslužuje dezinformacij, tudi na podlagi izkrivljenih zgodovinskih trditev, ter tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, s katerimi skuša upravičiti svoje kaznivo dejanje agresije, da bi rusko prebivalstvo prepričal, naj podpira nezakonit režim in nezakonito vojaško agresijo proti sosednji Ukrajini, da bi se vmešaval v demokratične procese drugih držav ter da bi zamajal podporo njihovih prebivalcev nadaljnji mednarodni pomoči in podporo Ukrajini proti ruski vojaški agresiji; ker ruski režim zanika ločeno narodno identiteto Ukrajine in jo z lažnimi trditvami označuje za del ruskega sveta („Russkiy mir“), ta diskurz pa temelji na imperialistični ideologiji; ker Rusija uničuje obeležja v spomin na holodomor in obnavlja porušene Leninove spomenike na zasedenih ozemljih Ukrajine;
G. ker Rusija ni priznala neodpustljive prvotne vloge Sovjetske zveze v zgodnjih fazah druge svetovne vojne, ki jo je imela na primer s sporazumom o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik (Sovjetsko zvezo) iz leta 1939 in svojimi skrivnostnimi protokoli, splošno znanimi kot pakt Molotov-Ribbentrop iz leta 1939, v katerem sta oba totalitarna režima skovala zaroto, da bi Evropo razdelila na ekskluzivna območja vpliva, niti ni prevzela odgovornosti za mnoga grozodejstva in množična hudodelstva, storjena na ozemljih, ki jih je zasedala Sovjetska zveza, temveč je sedanji ruski režim celo instrumentaliziral zgodovino in ustvaril kult „zmage“ v zvezi z drugo svetovno vojno, da bi ideološko mobiliziral svoje državljane in z njimi manipuliral tako, da bi podprli nezakonito vojaško agresijo;
H. ker Rusija razvija vse obsežnejšo dezinformacijsko kampanjo zgodovinskega revizionizma, da bi zanikala narodno identiteto, državnost in sam obstoj Ukrajine ter poskušala upravičiti svoje zahteve po ekskluzivnih območjih vpliva, kar spominja na to, kako se je Sovjetska zveza v paktu Molotov-Ribbentrop z nacistično Nemčijo dogovorila, da napade in zasede dele Poljske in Romunije, pa tudi Estonije, Latvije, Litve in Ukrajine; ker Rusija danes s tovrstnim zgodovinskim revizionizmom ogroža zlasti Poljsko in baltske države ter njihovo suverenost;
I. ker je sedanji ruski režim dan zmage, ki se obeležuje 9. maja, spremenil v orodje vojne propagande v Rusiji z izrabljanjem diskurza o „osvoboditvi Evrope izpod nacizma“ in s tem zamolčal poznejšo sovjetsko okupacijo baltskih držav in podreditev Srednje Evrope; ker se diskurz o „osvoboditvi izpod nacizma“ danes uporablja v ruski vojaški agresiji proti Ukrajini;
J. ker so v nekaterih državah članicah komunistični simboli ter simboli v zvezi s sedanjo rusko vojaško agresijo zakonsko prepovedani; ker od leta 2009 23. avgust po vsej Evropi obeležujemo kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov; ker Parlament od leta 2003 vsako leto obeležuje žrtve množičnih sovjetskih deportacij;
1. ponovno kar najostreje obsoja neizzvano, nezakonito in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini; poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini ter v celoti in brezpogojno umakne vse sile, pridružene enote in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, ustavi prisilne deportacije ukrajinskih civilistov in izpusti vse pridržane in deportirane Ukrajince, zlasti otroke;
2. zavrača različne trditve ruskega režima, s katerimi skuša zaman utemeljiti nezakonito vojaško agresijo, ki pomeni očitno kršitev Ustanovne listine OZN in obveznosti Ruske federacije kot stalne članice varnostnega sveta OZN za ohranjanje miru in stabilnosti, kar so takoj priznale tudi druge stalne članice varnostnega sveta OZN skupaj z veliko večino v generalni skupščini OZN; opozarja, da noben politični, gospodarski, vojaški, zgodovinski ali kak drugi dejavnik ne more upravičiti ruske agresije proti Ukrajini;
3. obsoja, da ruski režim sistemsko ponareja in uporablja izkrivljene zgodovinske trditve, na primer v zvezi s paktom Molotov-Ribbentrop, s čimer skuša manipulirati z ruskim javnim mnenjem, da bi bilo naklonjeno podpori kaznivih dejanj, kot so nezakonita vojaška agresija proti sosednji Ukrajini, spodkopavanje mednarodne podpore in pomoči Ukrajini ter izbris njene značilne kulturne in zgodovinske identitete; obsoja rusko trditev, da je na račun suverenosti in teritorialne celovitosti drugih držav upravičena do območij izključnih interesov, češ da je neskladna z mednarodnim pravom;
4. obsoja, da Ruska federacija ni prevzela odgovornosti za sovjetska hudodelstva in da namerno ovira zgodovinske raziskave, s tem ko je zavrnila dostop do sovjetskih arhivov in jih zaprla, ter dejstvo, da je sprejela zakonodajo, ki kriminalizira resnično prikazovanje sovjetskih in ruskih hudodelstev, in preganjala organizacije civilne družbe, ki preiskujejo sovjetska hudodelstva, ter poveličevala stalinistični totalitarizem in poustvarjala njegove metode; vztraja, da sta nekaznovanje in pomanjkanje točnih zgodovinskih in javnih razprav ter izobraževanja prispevala k temu, da je sedanji ruski režim lahko oživel imperialistične politike in izkoristil zgodovino za svoje hudodelske namene; obsoja preganjanje organizacij civilne družbe, ki preiskujejo sovjetske zločine ali zločine sedanjega režima, vključno z ukinitvijo društva International Memorial, centra za zaščito človekovih pravic Memorial in moskovske helsinške skupine ter prisilnim zaprtjem centra Saharova;
5. ponovno poudarja, da so namerni napadi Ruske federacije na civilno prebivalstvo Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture, uporaba mučenja, spolnega nasilja in posilstev kot vojnega orožja, deportacija več tisoč ukrajinskih državljanov na ozemlje Ruske federacije, prisilna premestitev in posvojitev ukrajinskih otrok ter druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic vojna hudodelstva, za katera morajo odgovarjati vsi storilci;
6. zato v celoti podpira preiskavo, ki jo vodi tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča o razmerah v Ukrajini na podlagi domnevnih vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; pozdravlja uradno članstvo Ukrajine v Mednarodnem kazenskem sodišču od 1. januarja 2025, saj pomembno prispeva k mednarodnim prizadevanjem za zagotovitev odgovornosti za huda mednarodna kazniva dejanja; poziva EU, naj nadaljuje diplomatska prizadevanja za ratifikacijo Rimskega statuta in vseh njegovih sprememb po vsem svetu;
7. ponovno poziva tudi k ustanovitvi posebnega sodišča za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki ga je proti Ukrajini zagrešilo vodstvo Ruske federacije; ponovno poziva Komisijo, Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj priskrbijo vso politično, finančno in praktično podporo za ustanovitev posebnega sodišča; izraža polno podporo Mednarodnemu centru za kazenski pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki bo podpiral sedanja prizadevanja skupne preiskovalne enote in bo imel sedež v Haagu, kar je prvi konkreten korak k ustanovitvi posebnega sodišča;
8. odločno poziva EU in njene države članice, naj, tudi s podobno mislečimi partnericami, dodatno okrepijo in uskladijo prizadevanja za hiter in dosleden boj proti ruskim dezinformacijam ter tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, da bi zaščitile integriteto svojih demokratičnih procesov in povečale odpornost evropske družbe, med drugim z dejavnim spodbujanjem medijske pismenosti ter podpiranjem kakovostnih medijev in strokovnega novinarstva, zlasti raziskovalnega, ki razkriva rusko propagando, njene metode in mreže, ter s podpiranjem raziskav novih tehnologij hibridnega vplivanja;
9. poziva EU, naj uvede nove sankcije proti ruskim medijskim hišam, ki širijo kampanje dezinformiranja in manipuliranja z informacijami, ki podpirajo in upravičujejo rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, ter poziva države članice, naj te sankcije naglo in temeljito izvedejo ter namenijo zadostna sredstva za učinkovit boj proti tovrstnemu hibridnemu vojskovanju; poziva EU in države članice, naj okrepijo podporo neodvisnim ruskim medijem v izgnanstvu, da bi omogočile raznolike glasove v medijih v ruskem jeziku;
10. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih napovedi vodstva podjetij družbenih medijev o sprostitvi pravil o preverjanju dejstev in moderiranju ter o tem, kako bo to še dodatno omogočilo rusko dezinformacijsko kampanjo po vsem svetu; poziva Komisijo in države članice, naj strogo izvajajo akt o digitalnih storitvah v odziv na te napovedi, ki jih je objavilo podjetje Meta in pred tem že X, tudi kot pomemben del boja proti ruskim dezinformacijam;
11. poziva državljane EU, naj kritično ocenjujejo informacije, tako da se vprašajo o njihovem izvoru in namerah, zlasti kadar se nanašajo na diskurze, povezane z Rusijo, ter navzkrižno preverijo dejstva z uporabo različnih in zanesljivih virov, da bi se uprli poskusom manipulacije s strani tujih zlonamernih akterjev;
12. obsoja Moskvo, da pravoslavno vero izkorišča za geopolitične namene, zlasti z instrumentalizacijo ruske pravoslavne cerkve (moskovski patriarhat) kot orodja za vplivanje in izvajanje nadzora nad pravoslavnim prebivalstvom v Ukrajini, Gruziji, Moldaviji, Srbiji in drugih državah;
13. se odzove na izjavo ukrajinskega parlamenta z dne 2. maja 2023 o ideologiji tako imenovanega „rušizma“ (ruskega fašizma) z obsodbo nacionalistične imperialistične ideologije, politike in praks sedanjega ruskega režima; poudarja, da so ta ideologija, politika in ravnanje nezdružljivi z mednarodnim pravom in evropskimi vrednotami;
14. meni, da poskusi Rusije, da bi napačno prikazala, spreminjala in izkrivljala zgodovino Ukrajine, spodkopavajo kolektivni spomin in identiteto Evrope kot celote ter ogrožajo zgodovinsko resnico, demokratične vrednote in mir v Evropi; zato poziva države članice, naj več vlagajo v izobraževanje in raziskave o skupni zgodovini Evrope in evropskem zgodovinskem spominu ter podpirajo projekte, ki spodbujajo boljše razumevanje posledic delitve Evrope med hladno vojno; podpira izgradnjo vseevropskega obeležja žrtvam totalitarnih režimov 20. stoletja v Bruslju; obžaluje, da se na javnih mestih še naprej pojavljajo simboli totalitarnih režimov, in poziva, naj se po vsej EU prepovejo nacistični in sovjetski komunistični simboli ter simboli sedanje ruske agresije proti Ukrajini;
15. izraža željo, da bi EU in njene države članice spodbujale boljše poznavanje in razumevanje trpljenja Evropejcev, ki ga je v 20. stoletju povzročil sovjetski režim; v zvezi s tem poziva k spominu in spoštovanju žrtev sovjetskih hudodelstev, kot so množične deportacije, med drugim krimskih Tatarov in prebivalcev baltskih držav, sistem gulagov, holodomor, pokoli, na primer pokol v Katinu, in tragedija v Zgornji Šleziji;
16. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter ruskim institucijam.