PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
24.1.2005
- –Hans-Gert Poettering, Ewa Klamt, Timothy Kirkhope in Patrick Gaubert v imenu skupine PPE-DE
- –Martin Schulz, Glyn Ford in Martine Roure v imenu skupine PSE
- –Sarah Ludford, Graham Watson in Alexander Nuno Alvaro v imenu skupine ALDE
- –Daniel Marc Cohn-Bendit in Monica Frassoni v imenu skupine Verts/ALE
- –Francis Wurtz, Miguel Portas, Dimitrios Papadimoulis, André Brie, Marco Rizzo in Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL
- –Brian Crowley v imenu skupine UEN
- –PSE (B6‑0069/2005)
- –Verts/ALE (B6‑0070/05)
- –ALDE (B6‑0073/2005)
- –GUE/NGL (B6‑0074/2005)
- –PPE-DE (B6‑0076/2005)
- –UEN (B6‑0077/2005)
Resolucija Evropskega parlamenta o spominu na holokavst, antisemitizem in rasizem
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 6, 7 in 29 Pogodbe o Evropski uniji in člena 13 Pogodbe ES, ki države članice zavezujejo k zagotavljanju najvišjih standardov v zvezi s človekovimi pravicami in nediskriminacijo kot tudi k Listini o temeljnih pravicah EU,
– ob upoštevanju predhodnih resolucij o rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu z dne 27. oktobra 1994, 27. aprila 1995, 26. oktobra 1995, 30. januarja 1997 in 16. marca 2000, poročila Odbora za raziskavo vzrokov rasizma in ksenofobije iz leta 1990 ter Pisne izjave Evropskega parlamenta z junija 2000 o spominu na holokavst,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1035/97 o ustanovitvi Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije, različnih poročil Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije o rasizmu v EU, med njimi poročil "Pojavne oblike antisemitizma v EU v obdobju 2002 – 2003" in "Zaznavanje antisemitizma v Evropski uniji", objavljenih marca 2004,
– ob upoštevanju Berlinske deklaracije z 2. konference OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi) o antisemitizmu v Berlinu 28.-29. aprila 2004 in nedavnega imenovanja osebnega predstavnika za boj proti antisemitizmu s strani OVSE,
– ob upoštevanju Izjave z Mednarodnega foruma o holokavstu v Stockholmu 26.-28. januarja 2000, ki je pozvala k intenzivnejšemu izobraževanju o holokavstu,
– ob upoštevanju razglasitve 27. januarja za dan spomina na holokavst v več državah članicah EU,
– ob upoštevanju člena 108(5) svojega Poslovnika,
A. ker 27. januar 2005, 60. obletnica osvoboditve Hitlerjevega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo umorjenih na tisoče Judov, Romov, homoseksualcev, Poljakov in ujetnikov različnih drugih narodnosti, za evropske državljane ni le priložnost, da se spomnijo in obsodijo veliko grozoto in tragedijo holokavsta, temveč tudi priložnost, da se odzovejo na naraščajoči antisemitizem, zlasti antisemitske incidente v Evropi, in se ponovno v širšem okviru soočijo z nevarnostmi negativnega obravnavanja ljudi na podlagi rase, narodnosti, vere in politične ali spolne usmerjenosti,
B. ker Evropa ne sme pozabiti svoje zgodovine: koncentracijska in uničevalna taborišča, ki so jih zgradili nacisti, so med najbolj sramotnimi in bolečimi stranmi v zgodovini naše celine; ker morajo zločini iz Auschwitza živeti naprej v spominu prihodnjih generacij kot opozorilo na genocide, ki izvirajo iz prezira do drugih ljudi, sovraštva, antisemitizma, rasizma in totalitarizma,
C. ker se izvajanje diskriminacije na podlagi vere in narodnosti nadaljuje na različnih ravneh, ne glede na pomembne ukrepe, ki jih je sprejela Evropska unija glede uporabe člena 13 PES,
D. ker se Judje v Evropi počutijo vse bolj ogroženi zaradi širjenja antisemitizma preko interneta, ki se navzven kaže z oskrumbo sinagog, judovskih pokopališč in drugih verskih krajev, z napadi na judovske šole in kulturne centre ter z napadi na Jude v Evropi, v katerih so poškodovani številni ljudje,
E. ker se je holokavst vtisnil v zavest Evrope zlasti zaradi smrtnega sovraštva do Judov in Romov na podlagi njihove rasne in verske pripadnosti, kljub temu pa rasni in verski predsodki še vedno resno ogrožajo žrtve teh predsodkov ter evropske in mednarodne vrednote demokracije, človekovih pravic in načela pravne države ter s tem evropsko in globalno varnost,
F. ker obstaja potreba po dialogu z mediji o tem, kako lahko njihovo poročanje in komentarji pozitivno in negativno prispevajo k dojemanju in razumevanju verskih, narodnostnih in rasnih vprašanj ter k predstavitvi zgodovinske resnice,
1. se spominja vseh žrtev nacizma in izraža prepričanje, da je trajni mir v Evropi mogoč le ob spominu na njeno zgodovino; zavrača in obsoja spremenjene poglede na holokavst kot na nasprotnega zgodovinski resnici in zanikanje holokavsta kot sramotnega ter hkrati izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja števila ekstremističnih in ksenofobičnih strank in vse večje sprejemljivosti njihovih pogledov v javnosti;
2. poziva institucije Evropske unije, države članice in vse evropske politične stranke, da
- –obsodijo vsako dejanje nestrpnosti ali spodbujanja k rasnemu sovraštvu kot tudi vsako dejanje nadlegovanja ali rasnega nasilja,
- –obsodijo zlasti in brez zadržkov vsako dejanje in izraz kakršne koli oblike antisemitizma,
- –obsodijo predvsem vsako nasilje, katerega vzrok je versko ali rasno sovraštvo ali nestrpnost, vključno z napadi na verske kraje, svetišča in svetinje, ki pripadajo judovski, islamski ali drugim veram, pa tudi na manjšine, kot so Romi,
3. poziva Svet in Komisijo ter različne ravni lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad držav članic, da uskladijo svoje ukrepe za boj proti antisemitizmu in napadom na manjšine, vključno z Romi in državljani tretjih držav, v državah članicah, ter tako podprejo načelo strpnosti in nediskriminacije ter spodbudijo socialno, gospodarsko in politično integracijo;
4. izraža prepričanje, da morajo ta prizadevanja vključevati tudi spodbujanje dialoga in sodelovanja med različnimi segmenti družbe na lokalni in nacionalni ravni, tudi dialog in sodelovanje med različnimi kulturnimi, narodnostnimi in verskimi skupnostmi;
5. ponovno potrjuje prepričanje, da sta spomin in izobraževanje bistvena sestavna dela prizadevanj, da postanejo nestrpnost, diskriminacija in rasizem stvar preteklosti, ter poziva Svet, Komisijo in države članice, da okrepijo boj proti antisemitizmu in rasizmu s širjenjem zavesti, predvsem med mladimi, o zgodovini in nauku holokavsta, na primer tako da
- –obeležijo spomin na holokavst s proglasitvijo 27. januarja za Evropski dan spomina na holokavst po vsej EU,
- –spodbujajo izobraževanje o holokavstu ob sodelovanju vseh institucij, ustanovljenih v spomin na holokavst, zlasti muzeja Auschwitz-Birkenau in Berlinskega informacijskega centra o holokavstu (Stiftung Denkmal für die ermordeten Juden Europas), kot evropskih virov, prek katerih bosta izobraževanje o holokavstu in evropsko državljanstvo postala standardna elementa šolskih programov v vsej EU, ter da v trenutnem boju proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu upoštevajo vidik Shoe (holokavsta),
- –zagotovijo, da šolski programi v 25 državah članicah EU pri obravnavi druge svetovni vojni čimbolj upoštevajo zgodovinska dejstva, in izkoristijo sredstva, ki jih je Parlament v proračunu za leto 2005 namenil za šole po vsej EU, ter prevzamejo skrb za vojna pokopališča in spomenike,
6. pozdravlja namero luksemburškega predsedstva, da ponovno načne zastalo razpravo o osnutku okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji, ter Svet poziva k dosegi sporazuma o vseevropski prepovedi spodbujanja k rasnemu in verskemu sovraštvu ob ohranitvi zakonite pravice svobode govora;
7. poziva Komisijo, da preuči uporabo Direktive 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, ki je namenjena krepitvi ukrepov EU v boju proti antisemitizmu, in organizira obsežno konferenco z vsemi zadevnimi akterji, zlasti političnimi predstavniki, javnimi institucijami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni kot tudi NVO in združenji, dejavnimi na tem področju;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav prosilk.