PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE

22.2.2005

v skladu s členom 103(4) Poslovnika, ki ga vlagajo:

• –Antonio Tajani, Armando Dionisi, Alfredo Antoniozzi in Stefano Zappalà v imenu skupine PPE-DE
• –Nicola Zingaretti, Pasqualina Napoletano, Guido Sacconi in Lilli Gruber v imenu skupine PSE
• –Alfonso Andria, Luigi Cocilovo, Lapo Pistelli, Antonio Di Pietro, Marielle De Sarnez, Vittorio Prodi, Giulietto Chiesa, Paolo Costa, Anne Laperrouze in Luciana Sbarbati v imenu skupine ALDE
• –Monica Frassoni in Sepp Kusstatscher v imenu skupine Zeleni/ALE
• –Roberto Musacchio in Umberto Guidoni v imenu skupine GUE/NGL
• –Roberta Angelilli v imenu skupine UEN

in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin:

• –PPE-DE (B6‑0091/2005)
• –PSE, ALDE, Zeleni/ALE, GUE/NGL (B6‑0096/2005)
• –UEN (B6‑0119/2005)

o prihodnosti jeklarskega sektorja

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti jeklarskega sektorja

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in še posebej njenih določb glede socialne politike, in člena 136 Pogodbe ES, ki določa, da si države članice prizadevajo za spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti,

–   ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES z dne 11. marca 20022[1] o obveščanju in posvetovanju z delavci, Direktive 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, in Direktive 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev; ker zadnji dve direktivi zadevata usklajevanje zakonodaje držav članic glede instrumentov za dialog med socialnimi partnerji,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter o industrijskem prestrukturiranju in prevzemih, še posebej resolucije o primeru AST/Thyssen Krupp (Terni v Italiji), ki je bila soglasno sprejeta 12. februarja 2004,

–  ob upoštevanju stalne izgube delovnih mest v jeklarski industriji v Evropi,

–  ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,

A.  ker se je gradnja Evrope začela z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ),

B.  ker je cilj lizbonske strategije spremeniti EU v najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajne gospodarske rasti z ustvarjanjem več in boljših delovnih mest in večjo družbeno kohezijo,

C.  zaskrbljen zaradi opuščanja visoko tehnološke proizvodnje, ki je začela v zadnjih letih veljati za vzorčen primer tehnološkega strokovnega znanja in izkušenj, zaradi česar jo je treba zaščititi,

D.  ob upoštevanju interesa EU za oblikovanje pogojev, v katerih se lahko industrijske dejavnosti, ki zaposlujejo velik del delovnega prebivalstva razširjene Evrope, obdržijo še naprej,

E.  ker je treba, tako za ta trenutek kot tudi za prihodnje generacije, solidarnost izraziti s konkretno gospodarsko in družbeno kohezijo, ki bo zapostavljenim območjem in skupinam prebivalstva v EU pomagala izbrisati obstoječe razlike s hitrejšo rastjo in konkurenčnostjo,

F.  ker skupina Thyssen-Krupp ni upoštevala zavez, ki jih je sprejela s sporazumom o jeklarni v Terniju, sklenjenim z italijansko vlado, po katerem bi jeklarna ostala odprta v zameno za ugodnosti pri infrastrukturi in energetskih stroških,

G.  ker noben poslovni razlog ne opravičuje neupoštevanja sporazuma, sklenjenega junija 2004, še posebej v luči povečanja dobička podjetja za 55%, kar znese sedaj več kot 844 milijonov evrov,

H.  ker je manj kot leto po sklenitvi sporazuma podjetje spet objavilo, da namerava zapreti jeklarske obrate za proizvodnjo magnetne pločevine, za naslednje leto pa grozi zaprtje vseh topilnic; ker noben poslovni razlog ne opravičuje neupoštevanja sporazumov, ki so jih sklenile vse zadevne stranke, ali zaprtja tovarne Thyssen-Krupp v Terniju,

I.  ker pomeni zmanjšanje proizvodnje magnetne pločevine v Terniju dejansko izgubo tega strateškega industrijskega sektorja v Italiji, z resnimi posledicami za konkurenčnost gospodarstva in za zaposlovanje mladih kvalificiranih ljudi,

J.  ob upoštevanju znatnih javnih investicij, vključno s strukturnimi sredstvi v okviru Cilja 2 ter Evropskega socialnega sklada, za razvoj lokalnega sistema, infrastrukture in poklicnega izobraževanja, ki so koristile skupini AST Thyssen-Krupp,

K.  ob upoštevanju ponovnih protestov prizadetih delavcev, njihovih sindikatov, lokalne skupnosti in predstavnikov lokalnih oblasti,

1.  poziva Komisijo, kot je zahteval že v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 12. februarja 2004 (B5-0076/04), da sprejme odločnejšo strategijo izvajanja industrijskega prestrukturiranja in njegovega družbenega vpliva;

2.  poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo pobude za preprečevanje zmanjševanja evropske jeklarske industrije in posledične izgube kvalificiranih delovnih mest, še posebej na tistih področjih znanstvene odličnosti, kjer se je veliko vlagalo v inovacije;

3.  poziva skupino Thyssen Krupp, po podobnih intervencijah italijanske vlade in Komisije, da ohranijo število zaposlenih, da upoštevajo investicijski načrt, predstavljen junija 2004, in da razvijajo tudi druge veje proizvodnje (zlitine in titan), ki niso neposredno povezane z njihovo osrednjo poslovno dejavnostjo, proizvodnjo nerjavečega jekla;

4.  izraža solidarnost s prizadetimi delavci in njihovimi svojci, ki so zaposleni v tovarni AST ali v povezanih dejavnostih in katerih službe so v nevarnosti;

5.  meni, da bi morali pri uporabi sredstev Skupnosti, še posebej sredstev, namenjenih industriji, in sredstev Evropskega socialnega sklada, upoštevati določena pravila o inovacijah, lokalnem razvoju, zaposlovanju in o dolgoročni zavezi podjetij, ki koristijo sredstva, o proizvodnji na danem območju; še posebej poziva k spoštovanju in krepitvi pravil o uporabi strukturnih skladov;

6.  poziva Komisijo in nacionalne vlade, naj sprejmejo zakonodajo o družbeni odgovornosti podjetij v interesu trajnega razvoja;

7.  meni, da mora Evropa spodbujati inovativnost z razvijanjem svojih industrijskih interesov, še posebej v naprednih in visoko tehnoloških sektorjih, ter s podpiranjem primernih načrtov za industrijsko prerazporejanje; poudarja, da se lahko investicije v raziskave in razvoj uporabijo za razvoj novih materialov, zasnov in procesov, ki lahko preoblikujejo tradicionalne industrijske panoge;

8.  poziva Komisijo, da predstavi sporočilo o trenutnem stanju jeklarskega sektorja in da za sektor oblikuje skupino na visoki ravni;

9.  poziva Komisijo, naj po prenehanju veljavnosti Pogodbe ESPJ predstavi strategijo za prihodnost jeklarskega sektorja z namenom spodbujanja oblikovanja neodvisnih evropskih zmogljivosti v tem sektorju;

10.  poziva države članice, da spodbujajo in razširijo socialni dialog na osnovi upoštevanja nacionalne in evropske zakonodaje o obveščanju in posvetovanju z delavci, ter sprejmejo učinkovite ukrepe za zaščito predstavnikov sindikatov;

11.  poziva Komisijo, da si prizadeva za sklepe na ravni WTO in OECD, ki bodo zagotovili zaščito jeklarske industrije EU na mednarodnih trgih;

12.  naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, WTO, OECD in socialnim partnerjem.

• [1]  UL L 80, 23.2.2002, str. 29.