PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE

22.2.2005

v skladu s členoma 33 in 103(4) Poslovnika, ki ga vlagajo:

• –Hans-Gert Poettering in Françoise Grossetête, v imenu skupine PPE-DE
• –Andrew Duff in Alexander Lambsdorff, v imenu skupine ALDE
• –Brian Crowley in Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN

in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin:

• –UEN (B6‑0106/2005)
• –ALDE (B6‑0115/2005)
• –PPE-DE (B6‑0120/2005)

o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2005

Resolucija Evropskega parlamenta o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2005

Evropski parlament,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2004 o strateških političnih usmeritvah Barrosove komisije,

– ob upoštevanju trenutnega okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki ga je potrdila parlamentarna konferenca predsednikov dne 29. junija 2000,

– ob upoštevanju sporočila Komisije o svojem zakonodajnem načrtu in delovnem programu za leto 2005 (COM(2005)0015) ter obveznosti o zakonodajnem programu Komisije, ki jih je pred Parlamentom 26. januarja 2005 sprejel predsednik Komisije g. Barroso,

– ob upoštevanju členov 33 in 103(4) svojega Poslovnika,

A. ker je letni zakonodajni načrt nepogrešljivo orodje za nemoteno delovanje evropskih institucij in, ker bo uvedba večletnega strateškega načrta še bolj osredotočila pozornost na določanje političnih ciljev Unije,

B. ker so tesnejša koordinacija med institucijami Unije in večja sposobnost Evropskega sveta za zagotovitev zanesljivejšega političnega vodstva zadev Unije potrebni predpogoji za uspešno izpolnjevanje nalog s strani EU,

C. ker daje Komisija največjo prednost povečevanju evropske blaginje s pomočjo krepitve konkurenčnosti, modernizacije evropskega gospodarstva in strukturnih reform, ter zagovarja pogled, ki vidi v povečanju investicij v znanje in človeški kapital gonilno silo trajnostne rasti, ustvarjanje delovnih mest in blaginje; vse to so ključni predpogoji, da Evropa lahko uspešno sledi visoko zastavljenimi okoljskimi in socialnimi cilji,

D. ker cilji gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in socialne pravičnosti ne bodo doseženi, če Unija ne bo okrepila integracije in izboljšala kakovosti zakonodajnega, regulatornega in upravnega delovanja,

E. ob upoštevanju osrednjega pomena, ki ga Komisija pripisuje povečevanju varnosti evropskih državljanov s pomočjo krepitve prizadevanj za boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, kakor tudi s poudarjanjem dejstva, da potrebujemo skupen pristop na področju azilne politike in priseljevanja ter izboljšano upravljanje zunanjih meja,

F. ker daje Komisija močan poudarek na izboljšanje kakovosti življenja evropskih državljanov in na vzpostavitev čistejšega okolja in bolj zdrave bodočnosti Evrope,

G. ker si razširjena Evropa prizadeva igrati odločilnejšo vodilno vlogo na svetu in prevzeti večjo odgovornost na svetovni ravni ob uporabi moči EU za načrtovanje stabilnosti in spodbujanje demokracije ter človekovih pravic, s posebnim poudarkom na sosednjih državah ob istočasnem spodbujanju razvoja, zlasti v Afriki, in razširjanja proste trgovine po celem svetu,

H. ob upoštevanju velikega pomena, ki se pripisuje krepitvi dvostranskih odnosov na splošno, in še zlasti razvoju pristnega in obnovljenega "čezatlantskega partnerstva",

I. ker Unija potrebuje finančna sredstva, sorazmerna z razsežnostjo njenih socialnih, gospodarskih in političnih ambicij,

Bolj konkurenčna in povezana Evropa

1. pozdravlja odločilen pomen, ki je pripisan izvajanju lizbonske strategije kot sredstva za razvijanje konkurenčnosti v Evropski uniji in podpira predlagane ukrepe, tako v tem sporočilu kot v vmesni oceni lizbonske strategije, da bi poskusili zagotoviti usmeritev postopka na manjše število dodatnih ciljev in upoštevanje natančnega časovnega razporeda za uresničevanje svojih ciljev v naslednjih petih letih;

2. ponovno poziva Komisijo, da sprejme isti časovni razpored za pregled strategije trajnostnega razvoja EU, ker verjame, da je okoljska politika gospodarska priložnost zlasti, če upoštevamo njene učinke na industrijske inovacije;

3. poudarja pomen izvajanja ukrepov lizbonske strategije s strani držav članic in regij, v skladu z načelom subsidiarnosti, skupaj z delovanjem na ravni EU;

4. vztraja, da morajo biti vse nove zakonodajne pobude spremljane s strogimi presojami finančnih, regulativnih in okoljskih učinkov;

Enoten trg

5. ponovno izraža svoje prepričanje, da bi morali v okviru agende konkurenčnosti EU biti vidni posebni ukrepi za dokončno vzpostavitev enotnega trga, predvsem na področju energije, prevoza, telekomunikacij in finančnih ter drugih storitev;

6. poudarja, da je odpiranje trga storitev EU ključnega pomena za krepitev konkurenčnosti, ustvarjanja novih delovnih mest in rasti, ter podpira sprejetje direktive o storitvah na notranjem trgu v najkrajšem možnem času, s pogojem, da bo le-to povzročilo liberalizacijo trga in spodbudilo rast v skladu z evropskim socialnim modelom, ob upoštevanju potreb nekaterih posebnih sektorjev; meni, da si EU ne more privoščiti neuspeha direktive o storitvah;

7. poziva Komisijo, da pregleda svoj predlog direktive o patentih računalniških programov in predloži zakonodajne predloge za integrirani sistem splošnih patentov;

8. od Komisije pričakuje, da bo v prihodnjih mesecih ukrepala proti državam članicam, ki so bile neuspešne pri izvajanju zakonodaje EU, namenjene liberalizaciji trgov, zlasti na področju energije in telekomunikacij;

Finančne storitve

9. zlasti podpira sprejetje zahtevanih direktiv na področju finančnih storitev in vztraja, da se mora Komisija osredotočiti na potrditev ukrepov, ki so že v postopku sprejemanja, ter se izogibati vlaganju novih predlogov, če le-ti niso zadostno utemeljeni in odmerjeni;

10. poziva Komisijo, da zagotovi učinkovito delovanje procesa Lamfalussy na vseh ravneh; priporoča, da se nameni večja politična pozornost izvajanju in uporabi obtoječe zakonodaje na področju finančnih storitev;

Upravljanje družb ter pogodbeno pravo

11. pozdravlja vse pobude za izboljšanje poslovnega okolja v zvezi s podjetništvom in upravljanjem družb, te pobude so imele za cilj spodbujanje uspešnosti in konkurenčnosti poslov ter krepitve tako pravic delničarjev kot zaščite tretjih strank; poziva k pobudam za delovanje na poti h konvergenci civilnega in gospodarskega prava;

12. poudarja pomen povečanja stopnje doslednosti na področju pogodbenega prava; poziva Komisijo, da nadaljuje s svojimi prizadevanji za večjo skladnost med različnimi instrumenti pogodbenega prava, med drugim preko sprejetja skupnega referenčnega okvira; poziva Komisijo, da v te dejavnosti popolnoma vključi Parlament;

Raziskave in razvoj

13. pozdravlja veliko prednost, ki je bila dana krepitvi prizadevanj Unije za raziskave in razvoj, nenazadnje preko ustanovitve Evropskega raziskovalnega sveta, in pozdravlja poudarek pomena sedmega okvirnega raziskovalnega programa z vidika doprinosa k lizbonskemu cilju razvijanja gospodarstva osnovanega na znanju; v tem pogledu poziva Komisijo, da predloži predlog, ki bi priskrbel konkretno podporo za osnovno in inovacijsko raziskavo - s poudarkom na posebnih inovacijah, kot so vodikove celice, sončna energija, biotehnologija, prostor in za okolje čistejši avtomobili-, kakor tudi podvojitev finančne podpore (v razmerju do BDP EU s 25 članicami, v primerjavi z BDP EU s 15 članicami v okviru šestega programa);

Politika konkurence

14. verjame, da sta močna politika konkurence in učinkovita krepitev pravil izjemno pomembna za izboljšanje konkurenčnosti; zato poziva Komisijo, da zagotovi, da se v prihodnjih letih ohrani politiko konkurence, ki razpolaga s primernimi sredstvi in je močna, ter pri tem neodvisna od držav članic; pozdravlja zagon Komisije pri spodbujanju konkurenčnih praks na številnih področjih, ob začenjanju postopka, ki je namenjen krepitvi zasebnega izvajanja pravil EU o konkurenci, preko izboljšave postopkov sodnega spora za škodo, povzročeno zaradi kršitev;

15. podpira splošni politični cilj Komisije za zagotavljanje manjše, ampak bolje usmerjene državne pomoči, kakor tudi njen namen vzpostavitve širšega razmišljanja glede prihodnosti politike državne pomoči, vendar poudarja, da ne sme biti razlikovanja med državami članicami pri izvajanju takšne politike ter, da je treba spremembe, ki jih povzročijo zgolj statistični vplivi, obravnavati pošteno;

Pakt stabilnosti in rasti

16. poziva Komisijo, da z namenom zagotavljanja pravilnega upravljanja s financami zagotovi zaščito osnovne strukture pakta stabilnosti in rasti pred vsemi predlaganimi reformami, zlasti sklicevanje na obstoječi triodstotni primanjkljaj, ter da posveti več pozornosti stališču držav članic do javnega dolga ter izboljšanemu nadzoru nacionalnega gospodarskega delovanja ter napovedovanju, skupaj s predvidevanjem možnosti za določeno prožnost držav z nizkim razmerjem dolga v času močne recesije, če to spodbuja dobro obnašanje v času rasti in podpira splošno strukturno reformo;

Kohezijska politika

17. poudarja pomen kohezijske politike, ne samo kot temeljno načelo pogodb in kot element solidarnosti EU, ampak tudi kot dodatno orodje za doseganje lizbonskih ciljev; zlasti meni, da bo vlaganje v vseevropska omrežja, informacijsko družbo, človeške vire, tehnologijo, inovacije in razvoj malih in srednjih podjetij povečalo konkurenčnost, omogočilo ustvarjanje delovnih mest, ter tako prispevalo k gospodarski in socialni koheziji po vsej EU;

18. pozdravlja namen Komisije, ki namerava predstaviti svoje strateške smernice za kohezijsko politiko, ter jo poziva, naj ob tem uporablja pravno podlago za popolno sodelovanje Parlamenta v postopku odločanja; ravno tako pozdravlja pravočasno predstavitev uredb Komisije o kohezijski politiki za obdobje 2007-2013, poudarja, da je pravočasen začetek različnih kohezijskih programov odvisen od tekočega sprejemanja teh uredb v Svetu;

Vseevropska omrežja

19. podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih, da bi prepričala države članice, da bi - za vzpostavitev enotnega trga, spodbujanje kohezije in oblikovanje bolj učinkovitih povezav znotraj razširjene EU - morali prednostni projekti vseevropskih omrežji biti načrtovani in financirani na podlagi podpore tako iz proračuna EU in, kjer je to mogoče, preko javno-zasebnega partnerstva, ter da mora biti njihova izgradnja izpeljana kar se da hitro; verjame, da je treba hkrati koristiti tudi sredstva Evropske investicijske banke (EIB) in strukturni finančni instrument;

Izboljšati kakovost življenja Evrope

Okolje

20. opozarja, da bo učinkovito izvajanje tako načrta EU za ohranitev biotske raznovrstnosti kakor tudi strategije trajnostne rabe naravnih virov, zahtevalo primerna finančna sredstva, vključno za mrežo Natura 2000;

21. poziva Komisijo, naj sodeluje s Parlamentom pri iskanju uravnotežene rešitve za opredelitev delujočega okvira za registracijo, presojo in avtorizacijo kemikalij (program "REACH"), okvira, ki bo zmanjšal vpliv na konkurenčnost in hkrati zaščitil okolje, ter bo temeljil na politiki prednosti, analizi tveganj, načelu "ena snov, ena registracija", kakor tudi na opustitvi testiranja na živalih;

22. zahteva, da Komisija pred julijem 2005 predloži okvirni zakonodajni predlog o odpadkih, ki ima za cilj izboljšanje skladnosti ravnanja z odpadki, zlasti kar se tiče sodne prakse Evropskega sodišča;

23. verjame, da je treba pravila, ki urejajo zdravje in dobrobit živali dopolniti, da bodo tako odražala nove znanstvene dosežke;

Trajnostni in inovativni viri energije

24. vztraja na dejstvu, da je treba zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv s pomočjo mešanice tako obnovljivih kot inovativnih virov energije, kot so vodik, realistična jedrska politika in zmanjšanje porabe;

Kmetijstvo, ribištvo, razvoj podeželja in turizem

25. pozdravlja zavezanost Komisije k izvajajoči se reformi Skupne kmetijske politike (SKP); zahteva, da Komisija zagotovi, da izvajanje reform SKP v letu 2005 ne bo pripeljalo do izkrivljanja konkurence med kmetovalci držav članic, ter da se bomo izognili ponovni nacionalizaciji SKP;

26. ponovno izraža prepričanje, da akcijski načrt Komisije za ekološko hrano in kmetijstvo - kot okvir za trajnostno kmetovanje in možno alternativo bolj tradicionalnim metodam - predstavlja ključni element politike razvoja podeželja in mu je zato potrebno nameniti posebno mesto v strateških smernicah EU za razvoj podeželja;

27. poziva Komisijo, naj stališče Parlamenta polno upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov za reformo sladkornega sektorja in s tem ohrani proizvodnjo sladkorja v EU, hkrati pa ublaži posledice, ki jih bo reforma imela za trgovinske partnerje v državah v razvoju; od Komisije pričakuje, da bo Parlament nemudoma in podrobno obvestila o tem, kako bo odločitev STO, ki jo pričakujemo v aprilu, vplivala na reformne predloge;

28. ob upoštevanju bistvenega pomena, ki ga ima ribištvo za gospodarstvo številnih regij v Evropi, obžaluje dejstvo, da v letnem zakonodajnem in delovnem programu ni nikakršnih predlogov v zvezi s skupno ribiško politiko ; ugotavlja, da so številne zadeve - kot npr. podaljšanje sporazumov o ribolovu, tehnični ukrepi za upravljanje ribolovne dejavnosti Skupnosti in novi načrti za obnovitev ogroženih ribolovnih vrst - še nerešene;

29. pričakuje, da bo Komisija nadaljevala s procesom reforme skupne ribiške politike in to na način, ki bo omogočal časovno ustrezno, polno in uspešno izvedbo reforme;

30. izraža obžalovanje nad tem, da Komisija predlaga le redke pobude s področja turizma; poziva Komisijo, naj razmisli o pripravi dodatnih ukrepov za spodbujanje tega, za zaposlitvene možnosti zelo pomembnega sektorja;

Demografski trendi

31. pozdravlja napovedano zeleno knjigo o demografskih trendih v EU in konkretne ukrepe kot njeno nadgradnjo, ki naj bi znotraj skladne celote nakazali konkretne smernice za ustrezno odzivanje na številne izzive, povezane s staranjem prebivalstva; pričakuje, da bo zelena knjiga predstavila različne načine zagotavljanja kar največje kakovosti življenja za starejše občane, hkrati pa ponudila odgovor na vprašanje, kako zagotoviti trajnostni sistem pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki bo vključeval tudi izdatke za dolgotrajno zdravstveno oskrbo; poudarja nujno potrebo po tem, da se posebna pozornost nameni raziskavam o zdravstvenih vprašanjih, povezanih s starostjo, in odzivanjem nanje;

32. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami prvenstveno deluje na področju povečanja deleža ljudi, starih nad 55 let, ki so še delovno aktivni, kar naj doseže s pozitivnimi spodbujevalnimi ukrepi, dvigom zahtevane starosti za upokojitev in/ali ponovno oceno sistemov zgodnjega upokojevanja, da bi tako zagotovila trajnost pokojninskih sistemov; meni, da je v interesu družbe izhajati iz izkušenj in prispevka starejših generacij k splošni dobrobiti vseh;

33. izraža prepričanje, da je istočasno potrebno nameniti večji poudarek vzpostavitvi 'otrokom prijaznega' okolja, kar lahko dosežemo z davčnimi spodbudami, boljšimi zmogljivostmi s področja otroškega varstva ali prožnejšo organizacijo delovnega časa, ki naj omogoči lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

Socialna politika

34. ponovno izraža mnenje, da je trdna in živahna socialna dimenzija pomemben sestavni del uspešnega in dinamičnega gospodarstva in da ukrepi, ki prinašajo ustrezno ravnotežje med konkurenčnimi potrebami na delovnem mestu, lahko bistveno prispevajo k gospodarskemu uspehu;

35. izraža pričakovanje, da bo novi načrt Komisija o socialni politiki za obdobje 2006-10 temeljil predvsem na sposobnosti EU in vlad držav članic, da izvedejo obstoječe dogovorjene cilje EU, vključno z višjo stopnjo zaposlovanja, bolj prožnimi delovnimi pogoji in lažjim usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja;

Politika s področja izobraževanja, kulture in dejavnosti mladih

• 36.poudarja potrebo Unije, da zagotovi ustrezna in zadostna finančna sredstva EU za naslednjo generacijo programov s področja izobraževanja, kulture, dejavnosti mladih in medijev, kar je pogoj za dejansko izvedbo ambicioznih ciljev. vseeno izraža obžalovanje nad dejstvom, da letos ni predvidena nobena večja pobuda s področja izobraževanja in kulture, čeprav ti dve področji v enaki meri kot lizbonska strategija igrata osrednjo vlogo pri evropski integraciji;
• 37.sprejema namero Komisije o objavi sporočila o mladinski politiki, s katerim naj bi bila ta veja politike deležna bolj celostnega pristopa in bi postopno vodila k vzpostavitvi nekakšnega evropskega pakta na tem področju; meni, da bi sporočilo moralo biti objavljeno hkrati z zeleno knjigo o demografskih trendih;
• 38.poudarja nujno potrebo po pospešitvi vzajemnega priznavanja srednješolskih kvalifikacij in univerzitetnih diplom kot tudi potrebo po spodbujanju večje mobilnosti mladih, kar bi jim omogočalo pridobivanje izkušenj v tujini, lažje prehajanje z enega izobraževalnega področja na drugega in prestopanje med različnimi poklicnimi potmi;

Enakost spolov

• 39.od Komisije pričakuje, da bo v okviru napovedanega sporočilo o 'politični strategiji za odpravo diskriminacije' natančno opredelila, na kakšen način se namerava v prihodnjih letih spopasti z vprašanjem razlike med spoloma na področju osebnih dohodkov;

Varnejša Evropa za vse državljane

Območje svobode, varnosti in pravice

• 40.poudarja potrebo po utrditvi napredka, doseženega na poti oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice na osnovi določil programa iz Tampereja in poudarja pomen, ki ga je na tem področju potrebno nameniti nadgradnji haaškega programa, pri čemer je treba najti ravnotežje med povečano varnostjo državljanov in resnično zaščito njihovih temeljnih pravic; zaradi zagotavljanja skladnosti nadaljnjih korakov na tem področju poziva k ustrezni oceni že sprejetih ukrepov;

Terorizem in organizirani kriminal

• 41.meni, da je domači in mednarodni boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu - in strukturam, ki ju vzdržujejo - izjemnega pomena za izgradnjo varnejše Evrope za naše državljane, in da bi morala Komisija nadaljevati z obravnavo tega vprašanja na osnovi jasnejših skupnih opredelitev nekaterih resnih kaznivih dejanj s čezmejnimi posledicami (zlasti terorizma, trgovine z drogami in ljudmi, pranja denarja in kiber kriminala), po potrebi pa jih dopolniti še z minimalnimi pravili glede kaznovanja; v tej luči pozdravlja načrte Komisije o predložitvi nove pobude o raziskavah na področju varnosti;

Politika na področju meja, azila, priseljevanja in vizumov

• 42.pozdravlja poudarek, namenjen vzpostavitvi skupnega pristopa k vprašanjem nadzora na mejah, azilne politike in priseljevanja, še posebej pa izpostavlja stalno potrebo po krepitvi varnosti zunanjih meja EU, skladnejših in bolj doslednih pravilih s področja vizumov, pa tudi učinkovitem partnerstvu s tretjimi državami za omejevanje nezakonitega priseljevanja na samem začetku;
• 43.poziva Komisijo, naj okrepi skupno vizumsko politiko in poveča varnost potovalnih dokumentov, v katere naj bodo vključeni biometrični podatki, naj po sprejetju v Svetu nadzoruje učinkovito izvajanje sistema VIS (vizumski informacijski sistem) in pospeši oblikovanje in razvoj SIS II (schengenskega informacijskega sistema); v tem pogledu vztraja na potrebi po zakonodaji na ravni EU s področja varovanja podatkov;
• 44.nadalje poziva nacionalne vlade, naj druge države članice obvestijo, če nameravajo sprejeti obsežnejše enostranske pobude v zvezi s priseljevanjem;
• 45.izraža prepričanje, da bo novi akcijski načrt o drogah zagotovil boljši okvir za spopadanje s problemom odvisnosti od drog in trgovino z njimi znotraj Unije, in pričakuje, da se bo program osredotočil na najboljšo prasko in temeljil na že preverjenih pristopih;
• 46.poziva Komisijo, naj predlaga pravno osnovo za Europol, kar bi okrepilo njegovo prihodnjo vlogo in učinkovitost; izpostavlja potrebo po krepitvi zaupanja v pravosodne sisteme držav članic, temelječem na načelu vzajemnega priznavanja, minimalnih standardov in jamstva za pravice vseh udeleženih;
• 47.spremlja pobudo o preoblikovanju Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC) v evropsko agencijo za temeljne pravice, čeprav izraža zaskrbljenost nad možnim podvajanjem v primerjavi z drugimi organizacijami za človekove pravice;

Varnost na področju prevozov

48. pozdravlja politične cilje Komisije v zvezi s transportnim sektorjem, ki posebni poudarek namenjajo izboljšani varnosti v morskem, zračnem in cestnem prometu na sploh, še posebej pa varnosti znotraj vseevropskega prometnega omrežja; ta vidik mora biti dopolnjen še zlasti v okviru tretjega paketa o pomorski varnosti;

49. poziva Komisijo, naj pri pripravi vmesne ocene skrbno preveri, če se izpolnjujejo zastavljeni cilji iz bele knjige ali so potrebne prilagoditve;

Zdravje in preprečevanje nesreč

50. poziva Komisijo, naj naredi vse potrebno za to, da bo Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni v čim krajšem času polno operativen in učinkovit, zlasti glede na nevarnost nalezljivih bolezni, možnosti izbruha epidemije gripe in hitrega porasta bolezni, odpornih proti številnim zdravilom, zlasti AIDS in tuberkuloza;

51. poudarja, da je nujno potrebno zagotoviti mehanizme zgodnjega opozarjanja in takojšnjega odzivanja ter dolgoročno preventivo, kar bo državljanom prineslo ustrezno zaščito, ki bo temeljila na zmanjšani nevarnosti naravnih nesreč in okoljskih ali zdravstvenih kriznih razmer;

52. poudarja, da mora Komisija zagotoviti ustrezno nadgradnjo sporočila na temo evropskega programa o prehrani in zdravju, in sicer s konkretnimi ukrepi za boj proti debelosti, slabemu načinu prehranjevanja, premajhni telesni aktivnosti, zlorabi drog in alkohola, kar vodi v sladkorno bolezen in zdravstvene težave;

53. poziva Komisijo, naj v okviru 7. okvirnega raziskovalnega programa velik poudarek nameni pospešeni raziskovalni dejavnosti na novih/alternativnih področjih zdravljenja kot sredstva za boj proti HIV/AIDS;

54. poziva Komisijo, naj predlaga, države članice pa sprejmejo odločitev, o urniku priprave skladne politike o mobilnosti bolnikov, katere cilj naj bi bil opredelitev jasnih pravil o povračilu stroškov zdravljenja v državi članici, v kateri bolnik sicer ni zavarovan;

Varstvo potrošnikov

• 55.poudarja pomen jasnih, preprostih in ustreznih pravil tako za potrošnike kot proizvajalce na enotnem trgu in s tem v zvezi posebej predlaga nadaljnjo poenostavitev pravil za sklepanje čezmejnih pogodb; v tem okviru izraža prepričanje, da bi morala zakonodaja s področja zaščite potrošnika načeloma temeljiti na novem pristopu minimalnih standardov in vzajemnega priznavanja;
• 56.meni, da ni ustrezno, da bi po preteku sedanje strategije o varstvu potrošnikov in programa za javno zdravje v okviru iste strategije združili tako potrošniško kot zdravstveno politiko; čeprav morata obe politiki slediti istim političnim smernicam, pa vseeno trdno verjame, da potrebujeta vsaka svojo strategijo in sredstva;

Močnejša Evropa v varnejšem svetu

Širitev

• 57.izraža pričakovanje nad vztrajnim in odločnim oblikovanjem skupne zunanje, varnostne in obrambne politike Unije, ki bo evropske vrednote razširila na svetovno prizorišče in ščitila skupni interes EU v mednarodnih zadevah; namenja velik poudarek potrebi po hitri dosegi sporazuma glede vzpostavitve službe za skupno zunanje ukrepanje, ki bo ščitila posebne pravice Komisije in Parlamenta, vključevala nacionalne diplomacije in zunanjemu ministru Unije posredovala vire, informacije in instrumente, potrebne za njegovo učinkovito delo;
• 58.prosi, da v prihodnjih mesecih Komisija natančno obvešča Parlament o napredku pri pripravah pristopnih pogajanj s Hrvaško in Turčijo;
• 59.izraža prepričanje, da je ob začetku aktivne faze pogajanj s Hrvaško (na osnovi mandata, ki ga bo Komisija kmalu sporočila) potrebno nadaljevati in razširiti stabilizacijsko-pridružitveni proces, ki je politični temelj za odnose z zahodnim Balkanom;

Sosedska politika

60. izpostavlja veliko pozornost, ki jo pripisuje izvajanju celovite sosedske politike, katere cilj je razvijanje območja demokracije, stabilnosti in blaginje v državah, ki na Unijo mejijo na jugu in vzhodu; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s Parlamentom ponovno pregleda koncept te politike s ciljem omogočanja nadaljnjega razlikovanja med različnimi zemljepisnimi območji in državami;

61. meni, da je posebej pomembno v tem kontekstu i) razvijati močno novo vzhodno dimenzijo sosedske politike in nadaljevati s pošiljanjem pozitivnih signalov Ukrajini in drugim državam medtem ko vzpostavljajo demokracijo; in ii) okrepiti in poglobiti obstoječi evromediteranski dialog in z njim povezane ukrepe ter še posebej zagotoviti nov zagon Barcelonskemu procesu v okviru letošnje 10. obletnice konference ter v ta namen analizirati in po možnosti nadaljevati s ponovno oceno tega procesa, da bi zagotovili bolj učinkovit sistem;

62. poziva, še posebej Komisijo, da predlaga in Svet, da obravnava, nadaljnje oblikovanje odnosov med EU in Ukrajino, in sicer z načrtovanjem drugih oblik povezovanja, ki bi dal jasno evropsko perspektivo državi ter na ta način izpolnil pričakovanja in upe, ki jih je vzbudila Oranžna revolucija;

63. ponovno opozarja, da mora EU nemudoma razviti skupno sosedsko politiko, da bi svojim sosedom pomagala doseči vzpostavitev liberalne demokracije, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic ter visoko raven socialnega, ekonomskega in okoljskega razvoja;

64. meni, da je treba storiti vse za ponovno združitev Cipra; poziva Komisijo, da okrepi medskupnostne projekte ter tako spodbudi začetek pogajanj;

Bilateralni odnosi

65. pripisuje veliko pomembnost nadaljnjemu razvoju bilateralnih odnosov EU na temelju sporazumov s tretjimi državami, kjer je to primerno; zatorej ugotavlja pomembnost krepitve odnosov z vzhodnimi in mediteranskimi državami, še posebej z izboljšanim strukturnim dialogom v okviru parlamentarne skupščine članic Euromeda;

66. ponovno ponavlja, še posebej poziva h krepitvi odnosov med EU in ZDA in sicer tako, da obstoječo Novo čezatlantsko agendo nadomesti pravo "čezatlantsko partnerstvo", ki ga podpira zaveza, da bodo do leta 2015 odstranjene preostale ovire za trgovino in vlaganja; opozarja, da je iskren in trajen dialog naravni temelj za oblikovanje čezatlantskih odnosov ter da ustrezno sredstvo za dosego tega predstavlja čezatlantski dialog zakonodajalcev (TLD); ugotavlja obstoječo potrebo, da je treba čezatlantski letalski sporazum med EU in ZDA obravnavati kot primer razvijanja prave zunanje prometne politike;

67. se je seznanil z namero Komisije, da ponovno oceni strategijo odnosov z Latinsko Ameriko ter prične z novim pristopom do bilateralnih odnosov in v tem kontekstu poudarja potrebo po ponovni oživitvi koncepta "Bi-kontinetalnega povezovanja" za odnose med dvema kontinetoma;

68. je prepričan, da dokler Kitajska ne pokaže bistvenega napredka na področju varovanja človekovih pravic, EU ne more razmišljati o ukinitvi embarga na prodajo orožja Kitajski, ki ga je EU uvedla leta 1989; zahteva, da Komisija uradno nasprotuje takšnemu koraku, ko o tem razpravlja Svet;

Regionalna vprašanja

• 69.poziva Komisijo in države članice, da izkoristijo možnost za mir na Bližnjem vzhodu, ki jo omogoča podpis deklaracije o premirju v Sharm el Sheikhu ter v okviru kvarteta zagotovijo jasen in uravnotežen prispevek k procesu iskanja trajnega miru med Izraelom in demokratično palestinsko državo, da bosta ti dve državi lahko živeli druga ob drugi v miru in varnosti na osnovi celovite rešitve bližnjevzhodnega vprašanja, kot je določeno v časovnem načrtu pogajanj;
• 70.pozdravlja pozitivno vlogo EU pri obnovi Iraka in naporih, da bi Iranu preprečili razvoj jedrskega orožja;

Varnostne strukture

• 71.poziva Komisijo, da podpre Svet in države članice pri krepitvi evropske varnostne strategije ter pri bistvenem povečanju zmogljivosti na področju obrambe in varnosti; hkrati je prepričan, da lahko skupne raziskave in razvoj na področju varnosti izboljšajo nadzor zunanjih meja EU in kritične infrastrukture;

Razvojna politika

• 72.izraža veliko zaskrbljenost nad dejstvom, da pet let po tem, ko je OZN sprejel razvojne cilje novega tisočletja, podsaharska Afrika še ni izpolnila nobenega od osmih ciljev in tudi ne kaže, da se bo to zgodilo do zastavljenega datuma, to je do leta 2015; poudarja, da bodo za številne najmanj razvite države, zlasti v podsaharski Afriki, razvojni cilji novega tisočletja ostali nedosegljivi, če mednarodna skupnost ne bo drastično povečala tako kakovosti kot obsega razvojne pomoči;
• 73.podpira posebno pozornost Komisije Afriki in njeno namero, da bo pripravila "Strategijo za Afriko", ki bo odražala specifične potrebe kontinenta in še posebej potrebe podsaharske Afrike ter na ta način tej regiji omogočila napredek pri izpolnjevanju razvojnih ciljev novega tisočletja;
• 74.poziva, da institucije EU, da prevzamejo vodilno vlogo pri hitrem izvajanju izsledkov poročila OZN o doseganju ciljev tisočletja z naslovom "Naložba v razvoj: praktični načrt za doseganje razvojnih ciljev tisočletja";
• 75.pozdravlja splošno zavezo multilateralizmu in še posebej ZN, vendar opozarja pred tem, da bi počasnost mednarodnega sodelovanja vplivala na hitrost naših lastnih pobud za preprečitev globalnega ogrevanja, revščine in bolezni;

Mednarodni ukrepi glede okolja in trajnostnega razvoja

• 76.poziva Komisijo, da podvzame praktične ukrepe za ustanovitev "Evropske diplomacije za okolje in trajnostni razvoj" ter predloži posebno strategijo za to področje;
• 77.podpira cilj Komisije, da ta ohrani vodilno vlogo pri gradnji močne koalicije za prihodnje mednarodne obveznosti po Kjotu, t.j. po letu 2012, saj obravnava klimatskih sprememb nudi tudi priložnosti in spodbude za inovacije, ki so v skladu z lizbonskimi cilji; poudarja potrebo , da je treba oblikovalcem gospodarske politike dati priložnost, da vključijo določene logične kazalce možne situacije po letu 2012 v prihodnje gospodarsko načrtovanje ter da se ZDA spodbudi, da predstavi lastne predloge;

Trgovinska politika

• 78.obravnava mednarodno trgovinsko politiko kot ključni element pri spodbujanju konkurenčnosti in rasti tako znotraj Unije kot v državah v razvoju; poudarja pomembnost multilateralnega pristopa h trgovinski politiki in uspešnega zaključka razvojne agende iz Dohe decembra 2005; obravnava bilateralne trgovinske sporazume kot uporabno sredstvo za krepitev trgovinskih povezav s specifičnimi partnerji, če ti sporazumi ne ovirajo sistema WTO;
• 79.poziva Komisijo, da razjasni smernice pogajanj o kmetijstvu znotraj WTO, da bi kar se da povečala izglede za dosego sporazuma decembra 2005; v tem kontekstu ponovno poziva, da je treba nujno prilagoditi geografske oznake ali garancije glede izvora potrebam trga in potrošnikov; poudarja pomembnost postopne ukinitve omejitev za uvoz blaga iz držav v razvoju in postopne ukinitve vseh oblik izvoznih subvencij EU za kmetijske proizvode;

Učinkovitejša Evropa - bližja državljanu

Boljše sprejemanje zakonov in boljša pravna ureditev

• 80.poziva, da se v prihajajočem letu v celoti izvaja medinstitucionalni sporazum o boljšem sprejemanju zakonov; pozdravlja načelno zavezo Komisije h dejanski uporabi postopka presoje vpliva, ki ga predvideva medinstitucionalni sporazum za vse pomembne zakonodajne ukrepe; je prepričan, da bi sporazum o skupni metodologiji presoje vpliva, ki bi ga v bližnji prihodnosti sprejele tri institucije, pomenil bistven korak naprej;
• 81.podpira napore za zagotovitev takojšnjega in dejanskega prenosa, izvajanja in uveljavljanja direktiv EU v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, da je bolj ambiciozna pri zagotavljanju, da države članice izpolnjujejo obveznosti znotraj časovnega okvira, ki ga predvideva posamezen zakonodajni dokument;
• 82.je prepričan, da ostaja poenostavitev zakonodaje in izboljšanje kvalitete osnutkov najpomembnejša prioriteta; izraža zaskrbljenost glede skromnega seznama področij zakonodaje, predvidenih za poenostavitev, ter zato poziva Komisijo, da ugotovi in pospeši programe za poenostavitev, preoblikovanje in konsolidiranje obstoječe zakonodaje, ki so bili prvič predvideni leta 2003 v akcijskem načrtu za boljšo pravno ureditev, da bi zagotovili bolj koherentno in tekstovno manj obsežno zakonodajo EU;
• 83.poudarja, da je daleč najpomembnejša naloga narediti Evropo bolj učinkovito in jo približati državljanom in sicer z oblikovanjem bolj odprte, dovzetne in demokratične Unije, zato poudarja potrebo po ustrezno koordinirani kampanji Sveta, Parlamenta in Komisije, katere namen je ratifikacija ustave in vstop le te v veljavo 1. novembra 2006;

Peticije

• 84.poudarja pomembnost peticij kot vira informacij o pomanjkljivem izvajanju in/ali uveljavljanju zakonodaje EU; je razočaran nad pomanjkanjem učinkovite in hitre reakcije Komisije pri obravnavi peticij, ki jasno odražajo organizacijske probleme znotraj Komisije in pomanjkanje koordinacije znotraj držav članic;

Proračunska odgovornost in administrativne reforme

• 85.pozdravlja, da Komisija v svojih sporočilih namenja pozornost učinkovitosti in odgovornosti ter opozarja, da je treba pripraviti učinkovit načrt za zagotovitev pozitivne izjave o zanesljivosti izvajanja letnih proračunov;
• 86.ponovno zahteva, da Komisija vloži predlog za revizijo finančne uredbe EU in pravil za izvajanje le te, da bi odpravili vse ovire za izvajanje, ki onemogočajo sprejemanje odločitev in nemoteno izvajanje proračuna;
• 87.poziva k hitri vzpostavitvi zanesljive in celovite notranje kontrole proračuna EU, pri čemer izpostavlja med drugim probleme, povezane z odgovornostjo v primeru "skupnega upravljanja" (vključno z razvojem "enotnega modela revizije") ter bolj nepopustljiv odnos do decentraliziranih plačilnih agencij;
• 88.poudarja, da ima Parlament do določenih pilotskih projektov in pripravljalnih ukrepov posebno pravico in poziva Komisijo, da v celoti izvaja s tem povezane sklepe Parlamenta, sprejete v proračunskem postopku za leto 2005 ter pripravi ustrezne nadaljnje ukepe;
• 89.poziva Komisijo, da v tej povezavi izrabi proračunsko postavko za letne posebne priložnosti ter odobri finančna sredstva za letno kampanjo EU za demokracijo, 15. Mediteranske igre, 25. obletnico gibanja Solidarnost ter nameni 1,5 milijona evrov za 20. Svetovni dan mladih v letu 2005. poziva organizatorje 20. Svetovnega dneva mladih, da pri načrtovanju projektov in dogodkov upoštevajo tudi katastrofo, ki jo je povrzročil cunami;
• 90.zahteva, da Komisija, kot je bilo že predvideno leta 2003, predloži uradni predlog zakonodajne osnove za t.i. "Info-points/Carrefours" kot tudi za novo generacijo konvencij med Komisijo in državami članicami ter programov subvencij po letu 2006;
• 91.poziva Komisijo, da čim prej obvesti Parlament o statusu izvajanja svojih notranjih reform, ki jih je začela njena predhodnica, ter o nadaljnjih načrtih za izvajanje in dokončanje reform;

Boj proti goljufiji

• 92.poudarja pomembnost vključevanja ukrepov za ugotavljanje goljufij v vse relevantne zakonodajne tekste in v povezavi s tem pričakuje, da bo revizija predpisov Evropskega urada za boj proti goljufijam prinesla temu uradu neodvisen status; poziva Komisijo, da je proaktivna pri spodbujanju sodelavcev, ki opozarjajo na nepravilnosti, da le ti nepravilnosti prijavijo;
• 93.vztraja, da mora celovito in uspešno uvajanje novega računovodskega sistema ostati prioriteta tudi v prihodnjih letih;

***

• 94.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in vladam ter parlamentom držav članic.