PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
7.9.2005
- –John Bowis in Bernd Posselt, v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Marie-Arlette Carlotti, Panagiotis Beglitis in María Elena Valenciano Martínez-Orozco, v imenu skupine PSE
- –Johan Van Hecke, Fiona Hall, Thierry Cornillet in Marios Matsakis, v imenu skupine ALDE
- –Marie Anne Isler Béguin, Alyn Smith, Frithjof Schmidt in Marie-Hélène Aubert, v imenu skupine Verts/ALE
- –Luisa Morgantini in Gabriele Zimmer, v imenu skupine GUE/NGL
- –Ģirts Valdis Kristovskis, Eoin Ryan in Roberts Zīle, v imenu skupine UEN
- –PSE (B6‑0460/2005)
- –Verts/ALE (B6‑0464/2005)
- –GUE/NGL (B6‑0470/2005)
- –ALDE (B6‑0473/2005)
- –PPE-DE (B6‑0476/2005)
- –UEN (B6‑0479/2005)
Resolucija Evropskega parlamenta o lakoti v Nigru
Evropski parlament,
– ob upoštevanju pozivov darovalcev OZN za pomoč v hrani za Niger, ki znaša 80.9 milijonov dolarjev,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,
A. ker je bil Niger druga najrevnejša država na svetu, še preden sta nezadostno deževje in invazije kobilic opustošila lanskoletne posevke, kar je pripeljalo k temu, da po ocenah tretjina njegovega prebivalstva, kar znaša 12 milijonov ljudi, trpi zaradi resnega pomanjkanja hrane, 800.000 otrok pa pesti kronična podhranjenost,
B. ker je od leta 1900 Niger prizadelo že devet sušnih obdobij in hude lakote ter osem invazij kobilic,
C. ker so območja, ki jih je prizadela suša, znana po tem, da so gojišče vrste prenosljivih bolezni, kot so malarija, hepatitis, kolera, tifus in diareja,
D. ker je prehrambena kriza Nigra kompleksna: svojo vlogo igrajo podnebni vzorci, pridelava hrane, trgi, tehnologija, higiena, zdravstveno varstvo, izobraževanje, načini vzgoje otrok, velik zunanji nigrski dolg ter splošno razširjena revščina,
E. ker je vse do junija 2005 nigrska vlada zavračala brezplačno deljenje obrokov hrane,
F. ker je bila ta zavrnitev utemeljena z željo po ohranitvi stabilnosti trga in z zavračanjem pomena krize,
G. ker so bili poceni poljski pridelki, ki jih je subvencionirala vlada, nezadostni ter nedostopni za najbolj revne,
H. ker se takrat, ko je stopnja umrljivosti zelo visoka, ne bi smelo podrejati nujnega razdeljevanja pomoči v hrani s prihodnjo varno preskrbo s hrano,
I. ker skoraj nihče ni prisluhnil ponavljajočim se pozivom OZN, ki so se pričeli novembra 2004, dokler razmere niso postale kritične,
J. ker so potrebe po humanitarni pomoči ogromne in zajemajo hrano, pitno vodo, zdravila, cepiva za otroke, da bi tako preprečili epidemije,
K. ker je očitno, da je nujno potrebno reševati neposredne razmere, ter ker predstavlja sklenitev kroga prikrajšanja Nigra in celotnega sahelskega območja dolgoročen izziv, ki zahteva znatna vlaganja ter učinkovito zavezanost izkoreninjenju lakote,
L. ker sta dezertifikacija ter s hranljivimi snovmi revna zemlja v Sahelu rezultat netrajnostne uporabe naravnih virov, vključno s krčenjem gozdov in podrastja ter vplivov podnebnih sprememb,
M. ker po mnenju koordinatorja OZN za nujno pomoč nujna intervencija stane osemdesetkrat več kot preventivna intervencija; ker so razmere podobne tudi v sosednjih državah, ki jih prizadeva lakota (Mali, Mavretanija, Burkina Faso in Čad),
1. spodbuja mednarodno javnost, naj ne zatiska oči pred nenehnim trpljenjem v Nigru, saj se razdeljevanje hrane v najbolj prizadetih delih države še vedno nadaljuje, četudi finančna podpora za nujne operacije kaže zaskrbljujoče znake zmanjšanja,
2. poziva, da se podhranjenosti v Nigru prizna hiperendemična narava, da bi tako vpeljali celovit sistem odgovornosti, vključno z dostopom do zdravstvene varnosti za otroke, mlajše od pet let ter preskrbo s terapevtskimi prehrambenimi izdelki, ki so dokazano uspešni,
3. poziva, naj se prednostno obravnava preprečevanje, da bi tako zmanjšali odvisnost od nerednih padavin in razvili kmetijstvo, ki temelji na namakanju (mikro jezovi), da bi tako povečali proizvodnjo hrane z uporabo gnoja, gnojil in orodij ter povečali zmogljivost lokalnih žitnih rezerv,
4. pozdravlja dejstvo, da je Komisija namenila za humanitarno pomoč v Nigru 4.6 milijona EUR, ter dejstvo, da bo 'dala na razpolago dodatna humanitarna sredstva, če se bodo razmere še naprej slabšale', kot je razglasila 1. julija 2005;
5. obžaluje nezadosten in počasen odziv vlade Nigra na neizogibno krizo; obžaluje, da oblasti niso uspele razdeliti brezplačne hrane že v zgodnjih fazah krize;
6. obžaluje nezadosten poseg vlade v preprečitev špekulacij in krize in poziva vlado Nigra, da oblikuje mehanizme, s katerimi bi zagotovila, da se takšna praksa ne ponovi;
7. hkrati opozarja na tveganje napačno usmerjene pomoči v hrani in poziva mednarodno skupnost, da s pomočjo v hrani preneha, kolikor hitro bo menila, da se je stanje izboljšalo;
8. obžaluje pozen odziv mednarodnih darovalcev na pozive Združenih narodov pred devetimi meseci za zagotovitev finančnih sredstev; v zvezi s tem poudarja na težavno mobilizacijo mednarodne pomoči ravno v času, ko so bogate države G8 razglasile, da bodo uvrstile Afriko med svoje najpomembnejše prednostne naloge;
9. poziva k občutnemu povečanju razpoložljivih rezerv Sklada Združenih narodov za pomoč, da bi zagotovili vnaprejšnjo razpoložljivost zadostnih sredstev in tako organizacijam ZN za pomoč omogočili hitrejši začetek nudenja pomoči;
10. globoko obžaluje, da afriške katastrofe vedno doživijo tako prisiljen odziv, medtem ko je cunami in njegove žrtve, med katerimi so bili zahodni turisti, pritegnil ogromno pozornost medijev;
11. pozdravlja usklajevanje nujne pomoči ECHO z dolgoročnimi operacijami za varno preskrbo s hrano, ki jih upravlja Komisija, kot tudi dejstvo, da sta v strateškem dokumentu o državi Niger razvoj podeželja in varna preskrba s hrano jasno označena kot prednostni nalogi;
12. poziva mednarodne darovalce, da se osredotočijo tudi na z zdravjem povezano pomoč, recimo za izboljšanje dostopa do čiste vode, za razdeljevanje tablet za rehidracijo ter za podporo in širjenje obstoječih zdravstvenih storitev za preprečevanje izbruhov prenosljivih bolezni;
13. poziva mednarodne darovalce, da svoje strategije pomoči Nigru uskladijo med seboj, kot tudi z Afriško unijo, ECOWAS in drugimi regionalnimi in lokalnimi udeleženci; poudarja, kako pomembno je, da postane ta pomoč dolgoročna in del regionalne strategije za prekinitev kroga revščine in stradanja;
14. izraža zaskrbljenost zaradi dosegljivosti hrane v sosednjih državah Mali in Burkina Faso ter poziva k natančnem opazovanju razmer v širši regiji;
15. poziva Komisijo in Svet, da izboljšata sistem zgodnjega opozarjanja, da bo mogoče opazovati občutljive regije, kjer se lahko pojavi lakota, in tako omogočiti zgodnejši odziv ter preprečevanje katastrof;
16. poudarja, da je glavni problem v Nigru kronična in široko razširjena revščina, ter da država nima sredstev za oblikovanje rezerv za primer takšnih kriznih potreb;
17. poziva Komisijo in Svet, da priznata učinek globalnega segrevanja na podsaharsko Afriko in da ukrepata v Evropi za zmanjšanje teh učinkov z uvedbo strogih strategij za zmanjšanje CO2 na ravni EU;
18. meni, da je treba pri trgovinskih pogajanjih z afriškimi državami upoštevati izkoriščanje naravnih virov;
19. poziva k ukrepom, ki bodo zagotovili, da se odpis zunanjega dolga Nigra, razglašen na vrhu G8, dejansko zgodi;
20. poziva Komisijo, da začne po koncu krize izvajati celovito politiko odpravljanja dejanskih vzrokov za krizo, da bi s tem rešili osnovne strukturne težave in izboljšali kmetijsko proizvodnjo v regiji;
21. poziva vlade v regiji, da začnejo izvajati politiko trajnostnega razvoja v kmetijskem sektorju;
22. poziva generalno skupščino ZN, naj na svojem zasedanju septembra 2005 določi oblike in instrumente mednarodne pomoči za odpravo revščine in lakote na svetu, v skladu s cilji tisočletja;
23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Afriški uniji, generalnemu sekretarju ZN, sopredsednikom Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vladam Nigra, Malija, Burkine Faso in Mavretanije.