SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
13.2.2006
- –Michael Gahler in Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano v imenu skupine PSE
- –Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE
- –Michał Tomasz Kamiński, Konrad Szymański ter Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN
- –ALDE (B6‑0096/2006)
- –UEN (B6‑0099/2006)
- –PSE (B6‑0102/2003)
- –PPE-DE (B6‑0103/2006)
Resolucija Evropskega parlamenta o sporu med Iranom in mednarodno skupnostjo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij, in sicer s 13. oktobra 2005 o Iranu in s 17. novembra 2005 o nedavnih izjavah iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada;
– ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 30. januarja 2006,
– ob upoštevanju resolucij sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) s 24. septembra 2005 in 4. februarja 2006 o izvajanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v Islamski republiki Iran,
– ob upoštevanju poročil sveta guvernerjev IAEA z dne 2. septembra 2005 in 18. novembra 2005,
– ob upoštevanju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja z dne 22. aprila 1970 in še posebej člena IV pogodbe, ki pravi da se te pogodbe ne sme interpretirati tako, da bi bila s tem prizadeta neodtujljiva pravica vseh podpisnikov pogodbe do razvoja raziskav, proizvodnje in uporabe jedrske energije v miroljubne namene brez diskriminacije in v skladu s členoma I in II pogodbe,
– ob upoštevanju izjave E3/EU s 13. januarja 2006 in izjave britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa po srečanju zunanjih ministrov Kitajske, Francije, Nemčije, Rusije, Velike Britanije, Združenih držav in visokega predstavnika Evropske unije v Londonu 30. januarja 2006,
– ob upoštevanju pariškega sporazuma s 29. novembra 2004 med Islamsko republiko Iran (Iran) in Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo (E3) in sklepa iranskih oblasti 1. avgusta 2005, da obnovijo raziskave za pretvorbo urana, kar je v nasprotju z določbami pariškega sporazuma,
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega Poslovnika,
A. ker je predsednik Ahmadinedžad v izjavi za javnost Izraelu odrekel pravico do obstoja in zanikal obstoj holokavsta,
B. ker je generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej že večkrat izrazil resno zaskrbljenost in poročal, da IAEA po dveh letih in pol intenzivnega nadzora in preiskav še vedno ne more razjasniti nekaterih pomembnih vprašanj,
C. ker so se iranske oblasti 1. avgusta 2005 odločile, da obnovijo raziskave za pretvorbo urana, kar je v nasprotju s pariškim sporazumom; ker je Iran 8. avgusta 2005 v Isfahanu znova začel dejavnosti za pretvorbo urana, 10. januarja pa je sprejel ukrepe za obnovitev dejavnosti za bogatenje urana,
D. ker IAEA v resoluciji 4. februarja 2006 govori „o pomanjkanju zaupanja” v miroljubne namene iranskega jedrskega programa in poudarja, da so „popolnoma pregledne dejavnosti Irana nujno potrebne za to, da bi lahko agencija razjasnila nekatera pomembna vprašanja”,
E. ker je IAEA znova izrazila zaskrbljenost zaradi še vedno prisotnih vrzeli pri razumevanju številnih, s širjenjem povezanih vidikov iranskega jedrskega programa,
F. ker je IAEA od Irana že večkrat zahtevala, naj sodeluje pri pripravi poročil, in je ponudila več rešitev, med drugimi možnost bogatenja urana v Rusiji, vendar se Iran glede teh predlogov ni izjasnil,
G. ker je generalni direktor IAEA novembra 2005 poročal, da ima Iran v lasti dokument o postopkih za redukcijo uranovega heksafluorida (UF6) v kovino v majhnih količinah in postopkih o ulivanju in obdelavi obogatene, neobogatene in osiromašene uranove kovine v dele v obliki poloble, kar je po poročilih IAEA postopek za izdelavo sestavnih delov jedrskega orožja,
H. ker so se zunanji ministri Kitajske, Francije, Nemčije, Rusije, Velike Britanije in Združenih držav ter visoki predstavnik EU 30. januarja 2006 dogovorili, da naj IAEA na izrednem zasedanju svojega sveta poroča Varnostnemu svetu ZN, in so preložili kakršnokoli ukrepanje na obdobje po 6. marcu in po novem poročilu generalnega direktorja IAEA,
I. ker je iranska vlada 5. februarja 2006 razglasila prekinitev prostovoljnega sodelovanja z IAEA in napovedala, da inšpekcijam IAEA ne bo več dovolila nenapovedanih obiskov iranskih jedrskih objektov, kot to dovoljuje dodatni protokol k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja. 6. februarja 2006 pa je vlada napovedala, da bo iz jedrskih objektov in naprav umaknila nadzorne kamere in pečate agencije,
J. ker konferenca za revizijo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je potekala leta 2005, ni uspela okrepiti mednarodne pobude za boj proti širjenju jedrskega orožja in orožja za množično uničevanje,
1. znova obsoja grožnje, ki jih je predsednik Ahmadinedžad izrekel proti Izraelu, saj zbijajo zaupanje v to, da namerava iranska vlada na Bližnjem vzhodu igrati miroljubno in konstruktivno vlogo; izraža kritiko nad nedavnim srečanjem predsednika Ahmadinedžada s predstavniki palestinskega gibanja Islamski džihad med njegovim obiskom v Siriji, in zahteva od Irana, da nemudoma prekine vsakršno podporo terorističnim skupinam;
2. izraža globoko zaskrbljenost nad trenutnim stališčem iranskih oblasti do svojega jedrskega programa, predvsem z njihovo odločitvijo, da odstranijo pečate z večjega števila jedrskih naprav in obnovijo dejavnosti za bogatenje urana;
3. potrjuje sklepe resolucije, ki jo je 14. februarja 2006 sprejel svet guvernerjev IAEA in v kateri je izrazil kritiko na račun Irana zaradi neupoštevanja priporočila IAEA ter kot posledico poudaril nezaupanje v trditev Irana, da je njegov jedrski program namenjen izključno miroljubni uporabi;
4. podpira odločitev sveta guvernerjev IAEA, da generalnega direktorja IAEA zaprosi, naj poroča varnostnemu svetu ZN ter predstavi vsa sprejeta poročila in resolucije IAEA, povezane s tem vprašanjem;
5. meni, da mora Iran v skladu z resolucijo IAEA ponovno v celoti in trajno opustiti vse dejavnosti, povezane z bogatenjem in ponovno obdelavo urana, razmisliti o gradnji raziskovalnega reaktorja, kjer se kot moderator uporablja težka voda, nemudoma ratificirati dodatni protokol in nadaljevati z njegovim izvajanjem ter na splošno izvajati ukrepe za izboljšanje preglednosti, ki jih je zahteval generalni direktor IAEA;
6. ponovno potrjuje, da ima Iran pravico do razvoja jedrskega programa v skladu s členom IV Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter podpira pobude in predloge EU-3 (Francije, Nemčije, Združenega Kraljestva) in drugih mednarodnih partnerjev za sodelovanje z Iranom na jedrskem področju za uporabo v miroljubne namene; hkrati ponovno poziva vlado Irana, naj se vzdrži groženj proti kateri koli državi in naj v celoti spoštuje načela listine Združenih narodov;
7. meni, da sodelovanje Varnostnega sveta ZN, kot predlaga IAEA, predstavlja ukrep, potreben za oceno sedanjih razmer, in se strinja s sklepi Sveta EU, v katerih poziva k okrepitvi vloge IAEA; meni, da bi morala ta poteza preprečiti nadaljnje poslabšanje sedanjih razmer; poziva države članice EU, da svoje pobude natančno uskladijo z IAEA in ZN;
8. potrjuje, da se mora to vprašanje rešiti v skladu s pravili mednarodnega prava, za kar sta potrebna sodelovanje in pregleden pristop iranske vlade do IAEA; v tem okviru podpira zavezanost EU-3 k preprečevanju širjenja jedrskega orožja in poziva vse vpletene strani, naj storijo vse kar je v njihovi moči, da bi s pogajanji našli rešitev za jedrski spor pred naslednjim poročilom generalnega direktorja IAEA 6. marca 2006;
9. poudarja pomembnost sodelovanja z ZDA, Rusijo, Kitajsko in neuvrščenimi državami, da bi razmislili o dopolnilnih konceptih z namenom dosege celovitega dogovora z Iranom glede jedrskih objektov v tej državi, njihove uporabe in upoštevanja iranskih varnostnih vprašanj;
10. poziva Iran, da razmisli o ruskem predlogu za proces bogatenja urana, ki ga podpira tudi EU 3 in ki bi Iranu omogočil, da svoj jedrski program vključi v večstranski okvir; meni, da je treba takšno rešitev obravnavati kot predlog za izboljšanje obstoječih pravil pod nadzorom IAEA za vse zainteresirane države in poziva Evropsko unijo, da podpre predloge, kot je predlog strokovne skupine ZN na visoki ravni, za dosego večstranskega upravljanja bogatenja urana, na primer za Bližnji vzhod, pri čemer bi distribucijo nadzorovala IAEA;
11. želi pohvaliti generalnega direktorja in sekretariat IAEA za profesionalno in nepristransko prizadevanje pri izvajanju sporazuma o nadzornih ukrepih z Iranom, poudarja, da sodelovanje Varnostnega sveta ne pomeni prenehanja sedanjih odgovornosti IAEA, in poziva Iran, naj IAEA omogoči, da še naprej v celoti uporablja svoje kontrolne in nadzorne zmogljivosti;
12. poziva Iran, naj izkoristi prednost svojih ogromnih energetskih zalog in tehnološkega znanja in izkušenj v državi ter vlaga v razvoj obnovljivih virov energije ter sodobne in racionalne uporabe fosilnih virov energije;
13. meni, da bi bila lahko pogajanja o vzpostavitvi območja brez orožja množičnega uničenja na Bližnjem vzhodu pomemben korak naprej pri reševanju varnostnih vprašanj držav tega območja; poziva EU-3, da to zamisel vključi v pogajanja z Iranom;
14. poziva Komisijo, da uvede vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru evropske pobude za demokracijo in človekove pravice za krepitev stikov in sodelovanja z iransko civilno družbo, neodvisnimi občili in demokratično opozicijo, ter da skupaj z Evropskim parlamentom podpre demokracijo in spoštovanje človekovih pravic v Iranu;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Islamske republike Iran in drugih držav, omenjenih v tej resoluciji, generalnemu direktorju IAEA in generalnemu sekretarju Združenih narodov.