PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE

14.6.2006

v skladu s členom 115(5) Poslovnika, ki ga vlagajo:

• –Jana Hybášková, Charles Tannock, Bernd Posselt in Bogusław Sonik v imenu skupine PPE-DE
• –Pasqualina Napoletano in Véronique De Keyser v imenu skupine PSE
• –Annemie Neyts-Uyttebroeck, Cecilia Malmström, Marios Matsakis, Frédérique Ries in Anneli Jäätteenmäki v imenu skupine ALDE
• –Cem Özdemir in Hélène Flautre v imenu skupine Verts/ALE
• –Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL
• –Cristiana Muscardini v imenu skupine UEN

in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin:

• –ALDE (B6‑0342/2006)
• –PSE (B6‑0350/2006)
• –GUE/NGL (B6‑0360/2006)
• –PPE-DE (B6‑0365/2006)
• –Verts/ALE (B6‑0370/2006)
• –UEN (B6‑0372/2006)

o Siriji

Resolucija Evropskega parlamenta o Siriji

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 8. septembra 2005,

–  ob upoštevanju evro-sredozemskega sporazuma, ki sta ga podpisali Evropska unija in Sirija, še posebej člena 2, ki določa, da naj spoštovanje demokratičnih načel in temeljnih pravic navdihuje notranjo in zunanjo politiko podpisnic ter predstavlja bistveni element sporazuma,

–  ob upoštevanju barcelonske deklaracije z dne 28. novembra 1995 in njene prednostne naloge, da je treba spodbujati spoštovanje človekovih pravic,

–  ob upoštevanju politične prednostne naloge predsedovanja Evropskega parlamenta evro-sredozemski parlamentarni skupščini v letu 2005 glede okrepitve dialoga o človekovih pravicah s parlamenti partnerskih držav,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o deseti obletnici barcelonskega procesa in ciljih za naslednjih pet let, zlasti o namenu osredotočiti se na vprašanja, kot je varstvo človekovih pravic,

–  ob upoštevanju svojega poročila o deseti obletnici barcelonskega procesa,

–  ob upoštevanju smernic EU za tretje države o smrtni kazni (1998), o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju (2001), o dialogu o človekovih pravicah s tretjimi državami (2001) in o zagovornikih človekovih pravic (2004),

–  ob upoštevanju izjave predsedstva Evropske unije z dne 19. maja 2006 o nedavnih aretacijah v Siriji,

–  ob upoštevanju člena 11(1) Pogodbe o Evropski uniji in člena 177 Pogodbe ES, ki spoštovanje človekovih pravic opredeljuje kot cilj skupne zunanje in varnostne politike,

–  ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,

A.  ker se zaveda pomena političnih, gospodarskih in kulturnih vezi med Evropsko unijo in Sirijo,

B.  ker se je z vzponom sedanjega predsednika Bašarja al Asada na oblast v Siriji porodilo nekaj upanja in so bili narejeni prvi koraki k odprtosti sirskega političnega sistema, v katerem je številna leta prevladovala stranka Baas,

C.  ker sta se Evropski parlament in njegov predsednik že večkrat zavzela za izpustitev poslancev, ki so zaprti v sirskih zaporih, in ker je predsedstvo Evropske unije 19. maja 2006 sirsko vlado pozvalo k popolnemu spoštovanju svobode govora in združevanja, določene v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Sirija ratificirala leta 1969,

D.  ker so maja 2005, po podpisu peticije za izboljšanje sirsko-libanonskih odnosov zaradi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1680, poročali o aretacijah in mučenju številnih aktivistov civilne družbe, med katerimi so odvetnik Anvar al Bruni in pisatelj Michel Kilo ter drugi, na primer Khalil Husein. dr. Safvan Tajfur, Mahmud Isa, Fateh Džamus, prof. Sulejman Ahmar, Nidal Derviš, Sulejman Šumor, Ghalem Amer, Mohamed Mahfud in Mahmud Meri,

E.  ker je bil Anval al Bruni, odvetnik, ki se ukvarja predvsem s človekovimi pravicami, aretiran na ulicah Damaska, tik preden bi zasedel položaj direktorja centra za človekove pravice, ki ga financira Evropska unija,

F.  ker sta organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch že novembra 2005 poročali o aretaciji in možnosti mučenja mirovnega aktivista Kamala al Labvanija, ki ga zdaj čaka dosmrtna zaporna kazen zaradi izražanja mnenja;

G.  ker naj bi sirske oblasti v zadnjih dveh mesecih aretirale številne novinarje in aktiviste civilne družbe,

H.  ker so te množične aretacije neposreden povračilni ukrep zaradi razdeljevanja peticije dne 12. maja 2006, ki jo je podpisalo okoli 500 ljudi in s tem pozvalo k ureditvi odnosov med Libanonom in Sirijo; ker je bila peticija še posebej pomembna, saj je nastala na skupno pobudo sirskih in libanonskih izobražencev ter borcev za človekove pravice in je prva te vrste,

I.  ker je Odbor ZN za človekove pravice lani izrazil zaskrbljenost zaradi "ovir pri registraciji in svobodnem delovanju nevladnih organizacij za človekove pravice" v Siriji ter "zastraševanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic",

J.  ker v Siriji veljajo zakoni o izrednem stanju, ki so bili uvedeni pred 43 leti in se uporabljajo za upravičevanje kršitev človekovih pravic,

1.  poziva sirske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse aktiviste, ki so še pridržani zaradi podpisa peticije o izboljšanju odnosov med Sirijo in Libanonom;

2.  nadalje poziva sirske oblasti, naj ponovno preučijo vse primere političnih zapornikov in nemudoma izpustijo vse zapornike vesti in naj:

• (a)zagotovijo dobro ravnanje z zaporniki in preprečijo mučenje ali druge oblike slabega ravnanja,
• (b)pridržanim ali zaprtim osebam takoj omogočijo redne in neomejene stike z odvetniki, zdravniki in družinami;

3.  poziva sirske oblasti, naj ratificirajo konvencijo proti mučenju in drugim oblikam krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja;

4.  odločno podpira izjavo predsedstva EU v imenu Evropske unije z dne 19. maja 2006 o aretacijah v Siriji,

5.  poudarja, da bo spoštovanje človekovih pravic bistven del vsakršnega pridružitvenega sporazuma med EU in Sirijo, in poziva Sirijo, naj spoštuje svojo zavezo v okviru barcelonskega procesa in v skladu z evropsko sosedsko politiko;

6.  ponovno poudarja, da si morata Komisija in Svet čim bolj prizadevati za to, da se bo s pridružitvenim sporazumom s Sirijo, ki še ni bil podpisan, izboljšal položaj človekovih pravic v Siriji;

7.  poziva Komisijo, naj vsako leto oceni položaj človekovih pravic v Siriji in preveri, ali ta država izpolnjuje obveznosti iz evro-sredozemskega sporazuma, ter o svojih ugotovitvah poroča v okviru evro-sredozemskega partnerstva;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter sirski vladi in parlamentu.