PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
6.9.2006
- –Geoffrey Van Orden, Charles Tannock in Bernd Posselt v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano in Glenys Kinnock v imenu skupine PSE
- –Johan Van Hecke, Marios Matsakis in Jan Mulder v imenu skupine ALDE
- –Raül Romeva i Rueda, Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE
- –Ģirts Valdis Kristovskis in Eoin Ryan v imenu skupine UEN
- –PPE-DE (B6‑0495/2006)
- –PSE (B6‑0497/2006)
- –Verts/ALE (B6‑0499/2006)
- –UEN (B6‑0500/2006)
- –ALDE (B6‑0502/2006)
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Zimbabveju
Evropski parlament,
| – | ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2003, 16. decembra 2004 in 7. julija 2005, | ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2006/51/SZVP z dne 30. januarja 2006, ki razširja Skupno stališče 2004/161/SZVP in obnavlja omejevalne ukrepe proti Zimbabveju do 20. februarja 2007, |
– ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 898/2005 z dne 15. junija 2005, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 314/2004 in podaljšuje seznam oseb v Zimbabveju, v katere so usmerjeni omejevalni ukrepi,
– ob upoštevanju poročila "Zimbabwe: An Opposition Strategy" (Zimbabve: strategija opozicije), ki je izšlo pri International Crisis Group (ICG) 24. avgusta 2006,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker se strašne humanitarne, politične in gospodarske razmere v Zimbabveju še naprej slabšajo zaradi tako imenovane "operacije Murambatsvina" (izženimo izmečke), katere posledica je 700.000 ljudi brez sredstev, medtem ko je več kot štiri milijone Zimbabvejcev, ki jim preti lakota, še živih, zahvaljujoč pomoči v hrani, in se politično zatiranje učinkovito nadaljuje,
B. ker je zimbabvejska vlada predlagala zakon o prestrezanju sporočil, ki bo vojaški obveščevalni službi, policiji in uradu predsednika omogočil nadzor nad elektronsko pošto, dostopom do interneta in telefonskimi pogovori,
C. ker so bile volitve v senat 26. novembra 2005 cinično dejanje političnega pokroviteljstva, katerega namen je bil utrditi avtoritarno oblast stranke Zanu-PF v Zimbabveju,
D. ker se je najbolj pomembna politična opozicija v Zimbabveju, Gibanje za demokratične spremembe, oktobra 2005 na žalost razdelila na dve frakciji,
E. ker je razvoj Afrike prednostna naloga zahodnih demokracij, ob priznavanju, da pomoč sama po sebi daje malo rezultatov in da morajo afriške vlade nositi svoj del odgovornosti ter se zavezati demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic,
F. ker je delež nezaposlenih v Zimbabveju več kot 70-odstoten in ima država najvišjo stopnjo inflacije na svetu,
G. izraža skrb zaradi poročil organizacij za človekove pravice, da so migranti iz Zimbabveja izpostavljeni slabemu ravnanju in zlorabam v Južni Afriki,
H. ker se Afriška unija (AU), Južnoafriška razvojna skupnost (SADC) in zlasti Južna Afrika niso dovolj odločno uprle graje vrednemu Mugabejevemu režimu,
1. obsoja diktaturo Mugabeja zaradi nepopustljivega zatiranja zimbabvejskih ljudi in izraža globoko nezadovoljstvo, ker se regionalni akterji, kot so Afriška unija, Južnoafriška razvojna skupnost in Južna Afrika, niso hoteli odločneje upreti zlorabam režima in niso vztrajali pri zahtevi, da se mora zimbabvejska vlada poboljšati in ponovno vzpostaviti demokracijo in pravno državo;
2. zahteva, da režim predsednika Mugabeja izpolni obljubo in zagotovi dovolj stanovanj za vse, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove med okrutno kampanjo "operacija Murambatsvina";
3. obžaluje, da zlorabe vlade, na primer program deložacij, ki je prekinil dostop do zdravstvenega varstva, in nezadostne politike socialnega varstva, ki so še bolj povečale ranljivost obolelih za aidsom, spodkopavajo napredek Zimbabveja v boju proti HIV/aidsu;
4. izraža veliko skrb, da Zimbabve trenutno doživlja eno od najhujših epidemij HIV/aids na svetu, saj zaradi te bolezni vsak teden umre več kot 3 200 ljudi; poziva zimbabvejsko vlado, da nemudoma sprejme ukrepe za izboljšanje dostopa do antiretrovirusnega zdravljenja, ki ga je trenutno deležnih le 8 % okuženih z boleznijo;
5. ne želi priznati legitimnosti nedavno ustanovljenega "senata" v Zimbabveju, saj se je sramotnih volitev udeležilo le 15 odstotkov Zimbabvejcev, rezultat v korist stranke Zanu-PF pa je bil že vnaprej zagotovljen;
6. poziva k umaknitvi zakona o prestrezanju sporočil, odpravi zakona o terorizmu in zakona o nevladnih organizacijah, ki vsi po vrsti služijo kot pretveza za še hujše zatiranje vseh nasprotnikov Mugabejevega režima;
7. izraža osuplost zaradi prikritega poskusa Mugabejevega režima, da prevzame nadzor nad zimbabvejsko organizacijo Rdečega križa z nasilnim priporočanjem zaposlovanja članov in podpornikov vlade; ugotavlja, da so največje donatorke zimbabvejske organizacije Rdečega križa Danska, Združeno kraljestvo in druge države članice EU; izraža bojazen, da ta poteza napoveduje uporabo pomoči v hrani zimbabvejske organizacije Rdečega križa kot političnega orožja, zaradi česar bi mnogi ranljivi Zimbabvejci ostali brez življenjsko pomembne pomoči;
8. trdno vztraja, da zaradi potegovanja za organizacijo svetovnega pokala v nogometu in samega turnirja Mugabejev režim absolutno ne sme biti deležen nikakršnih finančnih ugodnosti ali propagande; zato poziva Južno Afriko, ki gosti svetovni nogometni pokal 2010, in Fifo, naj preprečita, da bi Zimbabve sodeloval na tekmah za uvrstitev na svetovno prvenstvo in prirejal mednarodne prijateljske tekme ali gostil nacionalne ekipe, ki sodelujejo na prireditvi;
9. poziva Roberta Mugabeja, naj drži svojo obljubo in odstopi raje prej kot kasneje, kar bi bil največji možen posamičen korak v smeri oživitve zimbabvejske družbe, politike in gospodarstva ter k začetku pozitivnih pogajanj glede tranzicije med Zanu-PF, Gibanjem za demokratične spremembe in drugimi opozicijskimi gibanji;
10. odobrava srečanje med dvema frakcijama Gibanja za demokratične spremembe v Južni Afriki 26. avgusta 2006 in poziva vse, ki nasprotujejo graje vrednemu Mugabejevemu režimu, da se združijo in s svojo dejavnostjo zimbabvejskemu ljudstvu zagotovijo trdno demokratično, reprezentativno in združeno opozicijo, ki bo v vseh pogledih sprejela odgovornost vladanja, ter da izpeljejo politične in gospodarske spremembe, ki bodo izboljšale položaj v Zimbabveju.
11. ploska zimbabvejskemu kongresu sindikatov zaradi bližajočih se protestov proti strašnim življenjskim razmeram, ki jih Mugabejev režim vsiljuje ljudem v Zimbabveju, in vztraja, da morajo te demonstracije potekati brez policijskega nadlegovanja;
12. priznava, da usmerjene sankcije proti Zimbabveju in nekaterim posameznikom v tej državi niso imele zaželenih posledic za tiste, ki so neposredno odgovorni za osiromašenje Zimbabveja in muke, ki so jih pretrpeli njegovi prebivalci; poziva Svet, naj zagotovi, da vse države članice strogo uporabljajo obstoječe stroge ukrepe, vključno z embargom na orožje in prepovedjo potovanja, ter naj bodo raje prestroge kot premile;
13. Poziva tudi Svet, da razširi področje delovanja sankcij in da podaljša seznam posameznikov – ta trenutno šteje 120 oseb –, ki naj vključuje precej več zimbabvejskih vladnih ministrov, namestnikov in guvernerjev, članov Zanu-PF, podpornikov in delavcev, njihovih družinskih članov ter poslovnežev in drugih uglednih posameznikov, ki so povezani z Zanu-PF;
14. poziva Kitajsko in druge države, ki Mugabejev režim oskrbujejo z orožjem in tudi drugače, da s tem prenehajo in da se pridružijo mednarodni skupnosti pri prizadevanjih za izboljšanje razmer v Zimbabveju;
15. obžaluje, da je v času, ko Združeni narodi prosijo za 257 milijonov ameriških dolarjev humanitarne pomoči za Zimbabve, Mugabejev režim na Kitajskem naročil dvanajst vojaških letal K-8, vrednih 240 milijonov dolarjev; ugotavlja tudi, da je zimbabvejska vojska napovedala nakup 127 vozil za višje častnike in da jih bo v naslednjih mesecih kupila še 194;
16. poziva Varnostni svet OZN, da nujno poroča o položaju človekovih pravic in političnem položaju v Zimbabveju;
17. ponovno zahteva od Južnoafriške razvojne skupnosti, da zapre vadbeni center za regionalne mirovne čete v Harareju in ga preseli na ozemlje druge članice Južnoafriške razvojne skupnosti.
18. vztraja, da morajo vso pomoč za Zimbabve dostaviti prek pravih nevladnih organizacij in da mora seči do ljudi, ki jim je namenjena, pri čemer naj bo Mugabejev režim čim manj vpleten; je zaskrbljen, ker je EU leta 2005 v Zimbabveju financirala sedem projektov, vrednih 70 milijonov evrov, ter še nadaljnje projekte v letu 2006, vključno s 3,7 milijona evrov vrednim projektom, ki ga izvaja prek sklada za preskrbo z vodo EU, ter od Komisije zahteva zagotovilo, da se Mugabejev režim ni okoristil s to pomočjo;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, vladam držav skupine G8, vladi in parlamentu Zimbabveja, vladi in parlamentu Južne Afrike, generalnemu sekretarju Commonwealtha, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsednikoma Komisije in izvršnega sveta Afriške unije, generalnemu sekretarju Južnoafriške razvojne skupnosti in predsedniku Fife.