PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
27.11.2006
- –John Bowis v imenu skupine PPE-DE
- –Miguel Angel Martínez Martínez, Glenys Kinnock, Karin Scheele, Anne Van Lancker in Ana Maria Gomes v imenu skupine PSE
- –Georgs Andrejevs, Marios Matsakis, Frédérique Ries, Thierry Cornillet, Fiona Hall in Johan Van Hecke v imenu skupine ALDE
- –Carl Schlyter in Marie-Hélène Aubert v imenu skupine Verts/ALE
- –Vittorio Agnoletto, Luisa Morgantini, Feleknas Uca, Dimitrios Papadimoulis, Adamos Adamou in Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL
- –PPE-DE (B6‑0619/2006)
- –GUE/NGL (B6‑0620/2006)
- –PSE (B6‑0622/2006)
- –ALDE (B6‑0623/2006)
- –Verts/ALE (B6‑0624/2006)
Resolucija Evropskega parlamenta o aidsu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2006 o HIV/aidsu: „Zdaj je čas“ in svoje resolucije z dne 2. decembra 2004 o svetovnem dnevu boja proti virusu HIV/aidsu;
– ob upoštevanju svetovnega dneva boja proti aidsu 1. decembra 2006 in njegove teme Odgovornost: držimo obljubo, ustavimo AIDS.
– ob upoštevanju najnovejših podatkov o epidemiji aidsa za leto 2006, ki sta jih 21. novembra 2006 objavila Agencija Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) in Svetovna zdravstvena organizacija;
– ob upoštevanju generalne skupščine Združenih narodov, ki se je sestala 31. maja in 1. junija 2006, da bi preverila napredek deklaracije o zavezanosti boju proti HIV/aidsu;
– ob upoštevanju XVI. mednarodne konference o aidsu v Torontu avgusta leta 2006;
– ob upoštevanju evropskega akcijskega programa za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi za obdobje 2007–2011, ki zajema vse države v razvoju, ki ga je Evropska komisija sprejela aprila 2005[1];
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o boju proti virusu HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah za obdobje 2006–2009 z dne 15. decembra 2005[2];
– ob upoštevanju vrha G8 v Gleneaglesu in zaveze Združenih narodov iz leta 2005, da bi do leta 2010 dosegli splošno dostopnost preprečevanja, zdravljenja in nege;
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega poslovnika,
A. ker je od prvega odkritega primera aidsa pred 25 leti zaradi te bolezni umrlo več kot 25 milijonov ljudi;
B. ker je po podatkih iz poročila, ki ga je UNAIDS objavil 21. novembra 2006, v letu 2006 prišlo do 4,3 milijona novih okužb, od tega kar 2,8 milijona (65 %) v podsaharski Afriki;
C. ker živi več kot 95 % od 39,5 milijonov ljudi na svetu, ki imajo HIV/aids, v državah v razvoju;
D. ker kaže, da je število okužb v vzhodni Evropi in osrednji Aziji od leta 2004 naraslo za več kot 50 % in da je le nekaj držav, v katerih se je število novih okužb znižalo;
E. ker ima le 24 % od 6,8 milijona ljudi, ki živijo z virusom HIV v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki in potrebujejo protiretrovirusno zdravljenje, dostop do potrebnega zdravljenja;
F. ker je na svetu okoli 15 milijonov sirot zaradi HIV/aidsa, samo v podsaharski Afriki jih je 12,3 milijona;
G. ker je le 5 % HIV-pozitivnih otrok deležnih zdravniške pomoči in manj kot 10 % od prej omenjenih 15 milijonov sirot zaradi aidsa dobiva finančno podporo;
H. ker skrb za – pogosto številne – sirote zaradi aidsa prevzamejo starejši bratje in sestre ter stari starši in ker je zaradi umirajoče generacije mladih odraslih, ki so okuženi s HIV/aidsom, v nekaterih državah premalo učiteljev, medicinskih sester, zdravnikov in drugih pomembnih poklicev;
I. ker aids nesorazmerno prizadene generacijo ekonomsko aktivnega prebivalstva;
J. ker je zdaj 50 % oseb s HIV na svetu in skoraj 60 % v Afriki žensk;
K. ker je spolno in reproduktivno zdravje neločljivo povezano s preprečevanjem HIV in drugih z revščino povezanih bolezni;
L. ker imajo ljudje z virusom HIV na področju reproduktivnega zdravja, in sicer pri načrtovanju družine, varnem rojevanju in dojenju, posebne potrebe, ki so kljub feminizaciji epidemije pogosto spregledane;
M ker so mednarodna konferenca ZN o prebivalstvu in razvoju leta 1994 in njeni nadaljevanji leta 1999 ter 2004 znova potrdile, kako pomembno je krepiti vlogo žensk in jim na področju spolnega in reproduktivnega zdravja nuditi več možnosti z boljšim dostopom do izobraževanja, informiranja in nege;
N. ker pet let po deklaraciji iz Dohe bogate države ne izpolnjujejo svoje obveznosti, da bi v državah v razvoju zagotavljale razpoložljivost cenejših zdravil, ki rešujejo življenja;
O. ker pet let po deklaraciji iz Dohe, ki pravi, da "ima vsaka članica STO pravico do podelitve prisilnih licenc in svobodo pri določanju razlogov, zaradi katerih so takšne licence podeljene", Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da za 74 % zdravil za aids še vedno velja monopol in da 77 % Afričanov še vedno nima možnosti za zdravljenje aidsa;
P. ker je močna konkurenca na področju generičnih zdravil pripomogla, da so se cene zdravil prvega izbora za aids od leta 2000 zmanjšale za 99 % z 10.000 $ na približno 130 $ na bolnika, cene zdravil drugega izbora, ki jih bolniki potrebujejo, ker se odpornost virusa razvija naravno, pa ostajajo visoke, zlasti zaradi vse večjih ovir pri patentiranju v najpomembnejših državah proizvajalkah generičnih zdravil;
Q. ker dogovori v okviru pogajanj o dvostranski trgovini držav članic ne bi smeli omejevati pri uporabi ukrepov za varovanje javnega zdravja;
HIV/AIDS v svetu
1. izraža globoko zaskrbljenost glede širjenja virusa HIV/aidsa in drugih epidemij med najrevnejšim prebivalstvom sveta, šibkega poudarka pri preprečevanju HIV/aidsa, nedostopnosti najpomembnejših zdravil ter nezadostnega financiranja in truda pri raziskavah velikih epidemij;
2. poudarja pomembnost odgovornosti, ki jo nosijo vlade, izvajalci zdravstvenih storitev, farmacevtska industrija, nevladne organizacije, civilna družba in drugi akterji na področju preprečevanja, zdravljenja in oskrbi;
3. poziva vse mednarodne donatorje, naj si prizadevajo zagotoviti, da bodo programi za preprečevanje širjenja virusa HIV dosegli ciljne skupine, ki so najbolj izpostavljene okužbi, saj glede na sklepe iz poročila organizacije UNAIDS za te skupine ni poskrbljeno;
4. poudarja, da bi morala EU financirati specifične programe, s katerimi bi zagotovila, da so otroci, ki so zaradi epidemije aidsa izgubili enega ali oba starša ali so se sami okužili, še naprej deležni izobraževanja in podpore;
5. poziva, naj se pri vseh programih pomoči, potem ko bolnik začne s zdravljenjem, zagotovijo zadostna sredstva za dolgoročno neprekinjeno zdravljenje in s tem prepreči vse večja odpornost na zdravila, kar je posledica prekinitev zdravljenja;
6. poudarja, da mora EU financirati programe za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja, povezanimi s širjenjem aidsa, zagotoviti ženskam, če so žrtve takšnega nasilja, dostop do zdravstvenih storitev in možnost ponovne vključitve v družbo ter spodbujati boj proti predsodkom, ki so jih pogosto deležne žrtve takšnega nasilja;
7. poziva Mednarodni denarni sklad k odpravi denarnih pogojev in davčnih omejitev, zaradi katerih morajo države omejiti porabo na področju javnega zdravstva in izobraževanja;
Spolno in reproduktivno zdravje
8. poudarja, da morajo strategije, ki so potrebne za učinkovit boj proti epidemiji virusa HIV/aidsa, obsegati celovit pristop k preventivi, izobraževanju, zdravstveni oskrbi in zdravljenju, pa tudi trenutno uporabljane tehnologije, razširjen dostop do zdravljenja in nujen razvoj cepiv in mikrobicidov;
9. poziva Evropsko komisijo in vlade držav partneric EU, da v svojih strateških dokumentih zagotovijo prednost zlasti zdravstvu, izobraževanju, HIV/aids ter spolnemu in reproduktivnemu zdravju;
10. poziva Komisijo in države članice, da podprejo programe za boj proti homofobiji in odstranijo ovire, ki onemogočajo učinkovit boj proti bolezni, zlasti v Kambodži, na Kitajskem, v Indiji, Nepalu, Pakistanu, na Tajskem, v Vietnamu in Latinski Ameriki, kjer se je po podatkih okuženost z virusom HIV močno povečala med moškimi z istospolnimi stiki;
11. pozdravlja vključitev raziskav o HIV/aidsu v 7. okvirni program in poziva k podpori za raziskave cepiv in mikrobicidov, diagnostičnih in nadzornih sredstev, ki bodo prilagojeni potrebam držav v razvoju, za raziskave načinov širjenja epidemije, socialnih gibanj in vedenjskih vzorcev; poudarja, da morajo biti ženske udeležene pri vseh ustreznih kliničnih raziskavah, tudi pri preizkušanju cepiv,
12. poziva k investiranju v razvoj nadzorovanih kontracepcijskih metod za ženske, kot so mikrobicidi, ženski kondomi in postekspozicijska profilaksa za žrtve posilstev;
Dostop do zdravil
13. spodbuja vlade, naj uporabijo vse možnosti, ki so jim na voljo v okviru sporazuma TRIPS, na primer prisilne licence, ter spodbuja Svetovno zdravstveno organizacijo, Svetovno trgovinsko organizacijo in njune članice k pregledu celotnega sporazuma TRIPS, da bi izboljšali dostop do zdravil;
14. poziva Komisijo in države članice, da pet let po sprejetju deklaracije iz Dohe priznajo, da je bilo njeno izvajanje neuspešno, saj STO glede prisilnih licenc ni prejela nikakršnega sporočila niti od držav izvoznic ali uvoznic niti ne na podlagi sklepa s 30. avgusta 2003;
15. poziva Komisijo in države članice, da skupaj z državami v razvoju v okviru STO naredijo potrebne korake za spremembo sporazuma TRIPS in tistega člena, ki temelji na sklepu s 30. avgusta 2003, predvsem zato, da se odpravijo zapleteni in dolgotrajni postopki za odobritev prisilnih licenc;
16. spodbuja vse države, ki se spopadajo z velikimi epidemijami, in jih poziva k takojšnji uporabi člena 30 sporazuma TRIPS za dostop do potrebnih zdravil brez plačila licenčnine njihovim lastnikom;
17. poziva Komisijo, da poveča svoj prispevek k svetovnemu skladu za boj proti HIV/aidsu, malariji in tuberkulozi na 1 milijon evrov, kot je Evropski parlament jasno zahteval v svoji resoluciji decembra 2004; poziva vse države članice EU in članice G8, da svoj prispevek povečajo na 7 milijonov evrov v letu 2007 in na 8 milijonov evrov v letu 2008 ter tako organizaciji UNAIDS zagotovijo potrebna sredstva za zmanjšanje epidemij;
18. podpira zavezanost, ki so jo voditelji držav in vlad držav članic izrazili leta 2005 na svetovnem vrhu ZN in z njo pozvali k splošni dostopnosti preprečevanja in zdravljenja HIV/aidsa ter z njim povezane oskrbe do leta 2010; kljub temu meni, da je treba razviti jasen načrt za financiranje splošne dostopnosti ter določiti mednarodne in vmesne cilje o napredku;
19. poudarja, da je močno javno zdravstvo, vključno z raziskovalnimi zmogljivostmi, bistvenega pomena za boj proti epidemijam, in nasprotuje razmeram, ki bi vodile k liberalizaciji storitev javnega zdravstva;
20. poziva, da se podpre rast regionalne in nacionalne industrije generičnih zdravil na prizadetih območjih in s tem olajša dostop do zdravil;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic EU in držav AKP, Mednarodnemu denarnemu skladu, vladi Združenih držav Amerike, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter voditeljem organizacij UNAIDS, UNDP in UNFPA.
- [1] KOM(2005) 179 končno.
- [2] KOM(2005) 654 končno.