PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
14.3.2007
- –José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bernd Posselt in Charles Tannock v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Raimon Obiols i Germà, Elena Valenciano Martínez-Orozco in Emilio Menéndez del Valle v imenu skupine PSE
- –Marios Matsakis, Danutė Budreikaitė, Frédérique Ries in Arūnas Degutis v imenu skupine ALDE
- –Michał Tomasz Kamiński, Adam Bielan, Mirosław Mariusz Piotrowski, Hanna Foltyn-Kubicka, Ryszard Czarnecki, Mieczysław Edmund Janowski, Eugenijus Maldeikis in Wojciech Roszkowski v imenu skupine UEN
- –Raül Romeva i Rueda, Eva Lichtenberger, Alain Lipietz, Monica Frassoni in Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf v imenu skupine Verts/ALE
- –Willy Meyer Pleite, André Brie, Giusto Catania in Marco Rizzo v imenu skupine GUE/NGL
- –PSE (B6‑0101/2007)
- –PPE-DE (B6‑0104/2007)
- –UEN (B6‑0106/2007)
- –GUE/NGL (B6‑0107/2007)
- –ALDE (B6‑0111/2007)
- –Verts/ALE (B6‑0116/2007)
Resolucija Evropskega parlamenta o Gvatemali
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gvatemali, zlasti resolucij z 18. maja 2000, 14. junija 2001, 11. aprila 2002, 10. aprila 2003, 7. julija 2005 in 26. oktobra 2006 o postopku proti Riosu Monttu,
– ob upoštevanju sporazuma, ki sta ga 12. decembra 2006 sklenila gvatemalska vlada in Organizacija združenih narodov, da se oblikuje mednarodna preiskovalna komisija proti nekaznovanju v Gvatemali,
– ob upoštevanju svoje odločne in stalne zavezanosti prizadevanjem za spoštovanje mirovnih sporazumov in človekovih pravic v Gvatemali,
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Srednjo Ameriko,
– ob upoštevanju stališča parlamenta srednjeameriških držav (Parlacena) o umoru treh srednjeameriških poslancev,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker so bili 19. februarja 2007 na poti na plenarno zasedanje Parlacene brutalno umorjeni trije poslanci parlamenta srednjeameriških držav, Salvadorci Eduardo D'Aubuisson, William Pichinte in Ramón González Rivas ter njihov voznik Gerardo Ramírez; njihova zažgana trupla so bila zapuščena v okolici mesta Ciudad de Guatemala,
B. ker so bili domnevni krivci teh zločinov (Luis Arturo Herrera López, José Estuardo López, José Adolfo Gutiérrez in Marvin Escobar Méndez), pomembni člani enote gvatemalske policije za kazensko preiskovanje, pozneje v močno varovanem zaporu, kjer so bili priprti, umorjeni v doslej še nepojasnjenih okoliščinah,
C. ker obstaja sum, da naj bi bili ti umori storjeni z namenom ovirati preiskavo o pobudniku umora poslancev Parlacene;
D. ker so televizijskim novinarjem, ki so poročali o umoru štirih policistov, grozili s smrtjo,
E. ker se po mnenju strokovnjakov za varstvo človekovih pravic v Gvatemali vsako leto zgodi več tisoč umorov, ki se zgolj v 2 % primerih končajo z aretacijo; ker so bili v začetku tega leta umorjeni tudi sindikalisti (kot npr. Pedro Zamora in Puerto Quetzal) in voditelji kmetov ter njihove družine in ker so priče obravnavanih primerov genocida pa tudi pravni zastopniki žrtev genocida in predstavniki različnih organizacij za varstvo človekovih pravic žrtve groženj, vlomov in tatvin,
F. ker je podpredsednik Eduardo Stein priznal, kako težko se je boriti proti organiziranemu kriminalu, ko je ta tesno povezan prav z javnimi institucijami; ker ta primer prikazuje, kako zelo tesno je organizirani kriminal povezan z gvatemalsko policijo, kako vse pogostejša je nekaznovanost in kako vse slabša je javna varnost, kar kaže na to, da je treba nujno prevzeti politično odgovornost,
1. v celoti obsoja vse te umore in izraža sožalje sorodnikom žrtev;
2. od gvatemalske vlade pričakuje, da bo pri obravnavi teh zločinov zagotovila neodvisnost in svobodo gvatemalskih sodnih oblasti ter jih zaščitila; poziva k polnemu sodelovanju političnih in sodnih oblasti ter policije v Gvatemali in Salvadorju pri obravnavi teh dogodkov;
3. odločno poziva gvatemalski parlament, naj ratificira sporazum, ki sta ga 12. decembra 2006 podpisala gvatemalska vlada in Organizacija združenih narodov, da se oblikuje mednarodna preiskovalna komisija proti nekaznovanosti v Gvatemali;
4. poziva Evropsko unijo in gvatemalsko vlado, naj skličeta posvetovalno skupino in države donatorice ter tako podpreta delovanje mednarodne preiskovalne komisije proti nekaznovanosti v Gvatemali in spodbudita nacionalni dialog proti nekaznovanosti;
5. odločno poziva gvatemalski parlament, naj ratificira statut o mednarodnem kazenskem sodišču in domačo zakonodajo uskladi v skladu z obveznostmi iz rimskega statuta in druge ustrezne mednarodne zakonodaje;
6. poziva gvatemalsko vlado, naj sprejme ukrepe za zaščito predstavnikov sodstva, žrtev zločinov proti človeštvu, ki se zavzemajo za pravico, borcev za človekove pravice in prič, ki lahko pomagajo pri sodnem postopku;
7. pozdravlja prestrukturiranje in čistko v varnostnih silah, ki ju uvaja vlada;
8. podpira prebivalce in oblasti Gvatemale, naj branijo pravno državo in spodbujajo gospodarski, družbeni in politični razvoj, ki bo prispeval k miru in narodni spravi;
9. odločno poziva Komisijo, naj v okviru strategije sodelovanja z Gvatemalo za obdobje 2007–2013 še bolj spodbuja pravno državo, boj proti nekaznovanostim, popolno spoštovanje človekovih pravic ter gvatemalsko vlado podpre pri krepitvi zmogljivosti njenih varnostnih sil zaradi varnosti ljudi;
10. poudarja, da je nujno, da oblasti države, v kateri je sedež Parlacene, zagotavljajo varnost in fizično integriteto članic parlamenta srednjeameriških držav in njegovih zasedanj;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam Gvatemale, Salvadorja in drugih srednjeameriških držav ter parlamentu srednjeameriških držav.