Predlog skupne resolucije - RC-B6-0149/2007Predlog skupne resolucije
RC-B6-0149/2007
Evropski parlament

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE

24.4.2007

v skladu s členom 103(4) Poslovnika, ki ga vlagajo:
in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin: o čezatlantskih odnosih

Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B6-0149/2007
Predložena besedila :
RC-B6-0149/2007
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o čezatlantskih odnosih

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti dveh resolucij z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu in o čezatlantskih gospodarskih odnosih med EU in ZDA,

–  ob upoštevanju deklaracij EU in ZDA z dne 26. junija 2004 in 20. junija 2005 o boju proti terorizmu ter o krepitvi vzajemnega sodelovanja v zvezi z neširjenjem orožja za množično uničevanje in bojem proti terorizmu,

–  ob upoštevanju izidov vrha EU-ZDA na Dunaju 21. junija 2006,

–  ob upoštevanju naslednjega vrha EU/ZDA, ki bo 30. aprila 2007 v Washingtonu,

–  ob upoštevanju člena 103(4) svojega poslovnika,

A.  ker je partnerstvo med Evropsko unijo in Združenimi državami, ki temelji na skupnih vrednotah svobode, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, temelj varnosti in stabilnosti v evroatlantskem območju,

B.  ker je v boju proti mednarodnemu terorizmu treba nujno poudariti, kako pomembno je polno spoštovanje mednarodnega prava ter pogodb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah,

C.  ker nespremenjene razmere v zalivu Guantanamo in program skrivnih centrov za pridržanje agencije CIA povzročajo napetosti v čezatlantskih odnosih, saj EU takšnih zakonskih nepravilnosti, ki ogrožajo najbolj temeljne vrednote pravne države, ne more sprejeti,

D.  ker v svetovni politični in gospodarski ureditvi trenutno prihaja do velikih sprememb, kar prinaša pomembne politične in gospodarske izzive in predstavlja resne varnostne, družbene in okoljske grožnje,

E.  ker sedanje razmere na Bližnjem vzhodu zahtevajo tesno sodelovanje med EU in ZDA v okviru četverice in z Arabsko ligo, da bi s spodbujanjem miru, demokracije in spoštovanja človekovih pravic zagotovili večjo stabilnost v regiji,

E.  ker je trdno in aktivno partnerstvo med EU in ZDA bistveno za usmerjanje svetovnega razvoja v korist skupnih vrednot ter na podlagi učinkovitega multilaterizma in mednarodnega prava; ker je potrebno močno in dosledno politično vodstvo, da bi partnericama omogočilo doseči ta cilj,

G.  ker ZDA še vedno niso pripravljene razširiti programa oprostitve vizumov (Visa Waiver Programme) in brez vzajemnosti še vedno zahtevajo vizum za državljane enajstih novih držav članic EU, pa tudi Grčije, kar ovira čezatlantske vezi in ohranja neenakost med državljani EU,

H.  ker je čezatlantski trg največje dvostransko trgovinsko in naložbeno razmerje na svetu, ki zagotavlja zaposlitev za 14 milijonov ljudi v EU in ZDA ter predstavlja 40 % svetovne trgovine in ostaja gonilo svetovnega gospodarstva,

I.  ker si čezatlantski partnerici, glede na njuno vlogo v svetovnem gospodarstvu, delita odgovornost, da prek učinkovitega multilateralizma oblikujeta globalen razvoj in upravljanje v korist skupnih vrednot, da bi pravičneje delili blaginjo in se uspešno odzvali na globalne izzive, kot so varnost, globalno gospodarsko upravljanje, okolje in zmanjševanje revščine,

J.  ker so čezatlantski gospodarski odnosi, ki temeljijo na sodelovanju, v skupnem interesu EU in ZDA ter je za krepitev čezatlantskega trga potrebno dosledno politično vodstvo; zato podpira prizadevanja nemškega predsedstva, da bi na bližnjem vrhu doseglo dejanski napredek in močno okrepilo regulativno sodelovanje,

K.  ker je senat ZDA decembra 2006 soglasno sprejel resolucijo, v kateri obe čezatlantski partnerici poziva, naj sodelujeta pri krepitvi čezatlantskega trga in naj na vrhu EU ZDA leta 2007 prevzameta pobudo s tem, da se dogovorita o določitvi ciljnega roka za dokončno vzpostavitev čezatlantskega trga,

L.  ker so finančne storitve osrednje vprašanje za odnose EU/ZDA; ker so v interesu obeh nadaljnje okrepljeno sodelovanje, regulativno usklajevanje in enotni pogoji delovanja na trgu med EU in ZDA na področju urejanja finančnih storitev,

Politična in varnostna vprašanja ter vprašanja človekovih pravic

1.  pozdravlja izboljšano vzdušje v odnosih med EU in ZDA na enakopravni podlagi; meni, da takšno pozitivno ozadje ponuja resno priložnost za EU in ZDA, da tesno sodelujeta na področju številnih političnih izzivov, ki zadevajo obe strani; zlasti lahko skupaj pristopata k obravnavanju zahodnega Balkana, regije južnega Kavkaza, osrednje Azije, Bližnjega vzhoda, Afganistana, Sredozemlja, Latinske Amerike in Afrike;

2.  poziva Svet in ameriško administracijo, naj okrepita prizadevanja v okviru bližnjevzhodne četverice za obnovitev pogajanj med Izraelci in Palestinci, da bi prišli do celovite mirovne rešitve na podlagi dveh varnih držav, ki bosta sposobni preživeti; podpira poziv četverice k stalni mednarodni pomoči palestinskemu ljudstvu; meni, da je treba storiti vse za stabilizacijo razmer v Libanonu; pozdravlja ponoven zagon načrta, ki ga je Arabska liga sprejela na vrhu v Riadu; pozdravlja oblikovanje palestinske vlade narodne enotnosti in poziva obe čezatlantski partnerici, naj ob upoštevanju stališča Sveta z njo vzpostavita ploden dialog;

3.  pozdravlja nedavne obiske visokih ameriških in evropskih politikov v Damasku; poziva k usklajenim ukrepom EU-ZDA, da se preskusi brezpogojna pripravljenost Sirije za ponoven začetek pogajanj z Izraelom in tvorno sodelovanje z mednarodno skupnostjo;

4.  odobrava tesno sodelovanje med EU in ZDA glede iranskega jedrskega vprašanja in spodbuja obe partnerici, naj še naprej sodelujeta pri krepitvi Mednarodne agencije za jedrsko energijo ter vzpostavljanju celovitega sistema mednarodnih sporazumov o neširjenju orožja za množično uničevanje, da s skupnimi močmi okrepita pogodbo o neširjenju jedrskega orožja kot ključno besedilo za preprečevanje širjenja jedrskega orožja;

5.  obžaluje objavo Irana, da namerava začeti s proizvodnjo obogatenega urana v industrijskem obsegu, saj bi takšen korak te države neposredno nasprotoval večkratnim zahtevam sveta guvernerjev IAEA in obvezujočim pozivom Varnostnega sveta ZN v resolucijah 1737 in 1747, naj Iran preneha z vsemi dejavnostmi, ki so povezane z bogatenjem;

6.  meni, da boj proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje ostajata največja varnostna izziva za obe partnerici; zato poudarja potrebo, da obe strani okrepita svoje sodelovanje na tem področju in da podpreta vlogo, ki jo morajo imeti ZN pri spopadanju s temi izzivi;

7.  verjame, da je treba z ZDA opredeliti skupen in enoten okvir, s katerim bi se zavarovale obveze, ki so potrebne v posebnem partnerstvu med EU in ZDA v boju proti terorizmu, in v katerem bi se lahko obravnavali tudi vsi vidiki, ki zadevajo prosto gibanje oseb med EU in ZDA; meni, da je treba s tega vidika okrepiti stike med Evropskim parlamentom in Kongresom;

8.  priznava, da je izmenjava podatkov in informacij uporabno orodje v mednarodnem boju proti terorizmu in z njim povezanemu kriminalu, vendar poudarja, da bi močna jamstva za varstvo podatkov olajšala izmenjavo podatkov in obenem zagotavljala varstvo zasebnosti ter da bi morala takšna izmenjava podatkov v vsakem primeru temeljiti na enem ali več mednarodnih sporazumih, ki bi bili po strukturi podobni sporazumu o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in izročitvah med ES in ZDA, ki ga trenutno preučuje Kongres;

9.  močno obžaluje, da je zaradi sporazuma o evidenci letalskih potnikov, memoranduma SWIFT in obstoja ameriškega sistema ATS (Automated Targeting System) nastopilo stanje pravne negotovosti, kar zadeva potrebna jamstva o varstvu podatkov pri izmenjavi in prenosu podatkov med EU in ZDA za zagotavljanje javne varnosti ter še posebej za preprečevanje terorizma in boj proti njemu; poudarja, da bi bilo treba podatke izmenjevati po potrebi v skladu z obstoječim sporazumom med EU in ZDA o vzajemni pravni pomoči in izročitvah ter v skladu z zakonodajo ES in EU s področja varstva podatkov; meni, da mora izmenjava osebnih podatkov potekati na ustrezni pravni podlagi, ki je povezana z jasnimi pravili in pogoji, urejati pa jo mora tudi ustrezno varstvo zasebnosti in državljanskih svoboščin posameznih državljanov;

10.  poziva ZDA in vse druge države, ki zahtevajo vstopni vizum za državljane nekaterih držav članic EU, naj nemudoma odpravijo vizumski režim in naj državljane vseh držav članic EU obravnavajo enakopravno; obžaluje vključitev dodatne „klavzule o izmenjevanju informacij“ (klavzula PNR) med predlagane spremembe ameriškega programa oprostitve vizumov;

11.  poudarja dejstvo, da bodo številni ukrepi, zajeti v zakonodajnem predlogu za izboljšanje zakona o ameriški varnosti iz leta 2007 (Improving America's Security Act of 2007), po sprejetju v kongresu ZDA neposredno vplivali na države EU, zlasti glede policijskega in sodnega sodelovanja v boju proti terorizmu in pri varstvu temeljnih pravic in jamstev;

12.  pozdravlja zavzetost podpredsednika Komisije Franca Frattinija pri nastajanju evroatlantskega okvira za sodelovanje v boju proti mednarodnemu terorizmu z usklajenimi pravili o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; prosi Komisijo, naj nadaljuje s tem prizadevanji in v to pobudo v celoti vključi Parlament;

13.  pozdravlja novo ustanovljeno delovno skupino na visoki ravni, ki jo sestavljajo predstavniki Komisije, Sveta in vladni predstavniki ameriških ministrstev za pravosodje in za domovinsko varnost, saj predstavlja politični okvir za dialog med EU in ZDA o varnostnih vprašanj;

14.  opozarja na resolucije Parlamenta, v katerih je pozival k zaprtju centra za pridržanje Guantánamo Bay; poziva Svet in Komisijo, da vlado ZDA pozoveta, naj najde mehanizem za lažjo obtožbo pridržanih ali za njihovo izpustitev v skladu z mednarodnim pravom; je zaskrbljen, da že sam obstoj centra za pridržanje Guantánamo Bay še naprej daje negativen signal glede načina vodenja boja proti terorizmu; poziva Svet, naj z jasno in odločno izjavo ameriško vlado pozove k prenehanju prakse izrednih aretacij in izročitev ter od ameriške vlade zahteva pojasnila v zvezi z obstojem domnevnih tajnih zaporov izven ozemlja ZDA;

15.  ponovno poudarja mnenje, da bi moral Nato, ki ostaja pomembna vez med številnimi evropskimi državami in ZDA ter porok evropske varnosti, razviti svoj potencial, ki ga ima kot čezatlantski forum za politično razpravo med enakopravnimi partnerji;

17.  poziva ZDA, naj podvojijo prizadevanja za posvetovanja in pojasnila o načrtovanem sistemu raketne obrambe v okviru Nata, kar bi zavezništvu in Evropi omogočilo, da ostaneta povezana, se upreta tujemu pritisku in se izogneta nesporazumom na različnih varnostnih področjih; poudarja pomen posvetovanj o sistemu v okviru sveta Nato-Rusija; poudarja, da bi moral biti sistem ZDA usklajen in medoperabilen z Natovim sistemom protiraketnega ščita (NATO's Theatre Ballistic Missile Defence (TBMD) system);

18.  poziva ameriško predsedstvo in ameriško vlado, naj predsedniku Svetovne banke Paulu Wolfowitzu nakažeta, da bi bil njegov odstop s položaja dobrodošel, če naj se prepreči spodkopavanje protikorupcijske politike banke;

Gospodarska in trgovinska vprašanja

19.  poudarja, da je treba med čezatlantskim srečanjem na vrhu 30. aprila 2007 v Washingtonu posodobiti novo čezatlantsko agendo in dati čezatlantskim odnosom nov zagon;

20.  odločno podpira pobudo nemškega predsedstva Evropskega sveta za novo čezatlantsko gospodarsko partnerstvo s časovnim načrtom za vzpostavitev čezatlantskega trga brez ovir, da bi okrepili položaj obeh partneric v svetovni konkurenci in jima omogočili, da bolje izkoristita potencial svojih gospodarstev, ne da bi to spodkopalo večstranska trgovinska pogajanj, skupaj s krogom pogajanj iz Dohe;

21.  poziva predsednike Evropskega sveta, Evropske komisije in ZDA, naj vrh med EU in ZDA aprila 2007 izkoristijo za začetek pogajanj o novem čezatlantskem partnerskem sporazumu, skupaj z okrepljenim čezatlantskim trgom med EU in ZDA, ter naj obravnavajo naložbe, intelektualno lastnino, inovacije, javna naročila in odnos med trgovino in varnostjo; obe partnerici poziva, naj pričneta s pogajanji za učinkovit sporazum o regulativnem sodelovanju, skupaj s skupnimi metodologijami, ukrepi za zmanjševanje prihodnjih razhajanj na regulativnih področjih, obvezah za vključitev regulativnih agencij in ukrepi za vključitev industrije, delavskih sindikatov in skupin potrošnikov; odločno poziva, naj bodo zakonodajalci na obeh straneh sistematično vključeni v pogajanja;

22.  vztraja, da pogajanja o čezatlantskem trgu brez ovir ne smejo voditi v uskladitev in oslabitev socialnih, okoljskih in zdravstvenih standardov, ampak je treba ohraniti neodvisnost in celovitost konkurenčne politike EU in njenih pravil o zaščiti javnih storitev in kulturne raznolikosti;

23.  izraža zaskrbljenost, da bi rast zveznega tekočega proračunskega primanjkljaja ZDA utegnila negativno vplivati na svetovno gospodarstvo in stabilnost mednarodnih denarnih trgov; močno spodbuja partnerici, naj se zavežeta k preprečevanju prevelikega javnega primanjkljaja, ki povečuje mednarodno neravnovesje;

24.  pozdravlja odločitev nemškega predsedstva G8, da problem regulacije mednarodnega trga kapitala uvrsti na dnevni red naslednjega vrhunskega srečanja G8; izraža zaskrbljenost nad tem, da so ZDA enostransko napovedale nova načela s področja zasebnega kapitala, ki temeljijo na neobvezujočih ukrepih za preglednost; poziva Komisijo, naj za podjetja zagotovi enakovredne pravice do lastništva na ozemlju druge partnerice; je trdno prepričan, da je treba vzpostaviti dialog o hedge skladih in zasebnih delniških skladih glede na sistemska tveganja, ki jih prinašajo njihove dejavnosti, ter vse širšo razpravo o njihovih širših družbenih in gospodarskih posledicah; sprašuje Komisijo, kako bo glede tega ukrepala ob upoštevanju, da ZDA pripravljajo predloge; opozarja, da imata kar dve tretjini hedge in zasebnih delniških skladov sedež v off-shore centrih, zato zahteva, da se preučijo njihove davčne posledice;

25.  poudarja pomen približevanja nadzornih praks z ozirom na čezatlantsko konsolidacijo borz; zato ponovno opozarja na svojo zahtevo po krepitvi dialoga o ureditvi finančnih trgov prek dveletnega pregleda politike na področju čezatlantskih finančnih storitev pred vsakoletnim vrhom EU‑ZDA in po njem; poziva vrh EU‑ZDA, naj doseže dogovor o vzajemnem priznavanju računovodskih standardov, ki bo temeljilo na zanesljivem regulativnem nadzoru; izpostavlja, kako pomembno je, da ameriške oblasti izvajajo sporazum Basel II o kapitalskih zahtevah ter da ameriška komisija za nadzor vrednostnih papirjev (SEC) priznava mednarodne standarde računovodskega poročanja (IFRS); ponovno izraža obžalovanje, da morajo pozavarovalnice iz EU, ki poslujejo v ZDA, v celoti zavarovati tveganja in se soočiti z zelo diskriminatornimi državnimi predpisi; zato vrh ZDA‑EU poziva, naj doseže dogovor o prihodnjem vzajemnem čezatlantskem priznavanju in poenotenju zahtev na področju solventnosti in poročanja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da čezatlantske združitve in/ali nakupi borz ter drugih finančnih institucij ne bodo neposredno ali posredno vodili k temu, da bi se ameriški zakoni, ureditve ali nadzorne prakse enostransko uveljavili v EU;

26.   obe strani poziva, naj uspešno izvedeta razvojno agendo STO iz Dohe ob polnem upoštevanju razvojne razsežnosti; zato poziva EU in ZDA, naj na vrhu 2007 izrazita polno zavezanost, da bosta delovali za pozitiven premik do poletja 2007 in naj se poleg dostopa do trga in ciljev na področju storitev dogovorita o skupnem pristopu za spodbujanje izvajanja temeljnih delovnih standardov ILO v Svetovni trgovinski organizaciji ter v dvostranskih trgovinskih sporazumih, naj ponovno izrazita svojo zavezanost zeleni škatli na področju kmetijstva, skupaj s skupno strategijo o navzkrižni skladnosti, bigorivu, dobrem počutju živali, njihovem zdravju in ptičji gripi, ter naj poudarita pomen sporazuma med EU in ZDA o vinu;

27.  poziva Svet in Komisijo, naj s čezatlantskimi partnerji razpravljata o tem, kako napredovati pri vprašanju dostopa držav v razvoju do zdravil, ter naj odločno nasprotujeta pobudi ZDA, da se v vse dvostranske sporazume z državami v razvoju vključi klavzule, s katerimi se te države odrekajo uporabi določb sporazuma iz Dohe, ki jim dovoljujejo proizvodnjo in uvoz generičnih zdravil, potrebnih za reševanje glavnih težav javnega zdravja (AIDS, tuberkuloza itd.); vendar je zaskrbljen zaradi namena kongresa ZDA, da dovoli vzporedni uvoz zdravil iz držav članic EU, kar lahko ovira njihovo dostopnost za bolnike iz EU in spodbudi ponarejanje zdravil; zato poziva EU, naj na naslednjem srečanju na vrhu načne to vprašanje;

28.  meni, da morata EU in ZDA, ki predstavljata 38 % svetovne porabe energije, prevzeti vodstvo in si skupaj prizadevati za razvoj alternativnih načinov pridobivanja energije in energetske učinkovitosti; zato poziva obe partnerici, naj okrepita sodelovanje na področju energije, zanesljivosti oskrbe z energijo in okoljske trajnosti, naj vzpostavita stabilen in predvidljiv svetovni trg z energijo, ki bo temeljil na tržnih pravilih, ter si prizadevata za vključitev določb o urejanju trgovine z energijo v pravila STO;

29.  pri tem vztraja na posebni odgovornosti razvitih držav, da prevzamejo vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij; poziva ZDA, da ponovno pretehtajo stališče v zvezi z ratifikacijo kjotskega protokola; dalje to državo poziva, da sprejme učinkovite notranje ukrepe za brezpogojno zmanjšanje emisij in odigra dejavno vlogo v prihodnjih mednarodnih pogajanjih glede sodelovanja pri prihodnjem režimu za preprečevanje podnebnih sprememb; pozdravlja regionalne pobude za omejitve in trgovino v ZDA in delovanje posameznih zveznih držav za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov; poziva ameriško administracijo, Komisijo, Svet in države članice, naj nujno sprejmejo učinkovite ukrepe za zmanjšanje učinka letalskega prometa na podnebne spremembe; poziva, naj se vprašanje podnebnih sprememb redno načenja na ravni medparlamentarnih delegacij in v kontekstu čezatlantskega zakonodajnega dialoga;

30.  pričakuje, da bo vrh pripravil teren za dogovor na junijskem vrhu G8 o ureditvi režima emisij po Kjotu, v katerega bi bile vključene ZDA in najpomembnejša rastoča gospodarstva, kot so Kitajska, Brazilija, Indija, Mehika, Južna Afrika in Indonezija, ter tudi o učinkovitem sistemu trgovanja z emisijami ogljika in spodbujanju novih tehnologij;

31.   pozdravlja skupno akcijsko strategijo EU in ZDA za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, sprejeto na vrhu EU‑ZDA leta 2006; priporoča, naj obe strani revidirata reformo patentnega postopka;

32.  ponovno poziva Komisijo[1], naj nujno razišče dejstvo, da je trenutno mogoče prisiliti podjetja in sektorje EU, ki poslujejo v ZDA in niso zajeti v sporazum o varnem pristanu, da dajo osebne podatke na voljo organom ZDA, kar velja zlasti za ameriške podružnice evropskih bank, zavarovalnih družb, institucij socialne varnosti in ponudnike telekomunikacijskih storitev;

33.  spodbuja administracijo ZDA, predsedstvo EU in Komisijo, naj podpišejo sporazum o zračnem prometu med administracijo ZDA in Komisijo EU z dne 2. marca 2007 kot sporazum prve stopnje novega sodelovanja med ZDA in EU na zelo pomembnem področju čezatlantskega letalstva; upa, da bodo ZDA kmalu ratificirale ta sporazum ter obe strani spodbuja, naj čim prej začneta pogajanja o sporazumu druge stopnje;

34.  poziva evropske in ameriške partnerje, naj v medsebojnih gospodarskih odnosih upoštevajo vlogo in posebnosti kulturnih in izobraževalnih sektorjev;

Institucionalni okvir in vloga Parlamenta

35.  poudarja, da bo samo večja udeležba Kongresa, Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov na vseh ravneh omogočila dejansko okrepitev celotnega procesa in da je treba obstoječo medparlamentarno izmenjavo postopoma spremeniti v de facto "čezatlantsko skupščino";

36.  poziva vrh EU-ZDA, naj podpre parlamentarno razsežnost čezatlantskega partnerstva, okrepi vlogo zakonodajalcev v dialogu med Evropsko komisijo in ameriško administracijo ter tesneje vključi civilno družbo z obeh strani Atlantika;

37.  poudarja svojo zavezanost nadaljnji krepitvi in stabilnosti čezatlantskega partnerstva v obliki sodelovanja v čezatlantskem dialogu zakonodajalcev; pozdravlja prizadevanja za vzpostavitev zakonodajnega sistema za zgodnje opozarjanje med Evropskim parlamentom in ameriškim kongresom;

38.  poziva vrh EU‑ZDA, naj se dogovori o zadostni ravni parlamentarne udeležbe na vrhih EU-ZDA, in poziva k temu, da je treba pred vsakim vrhom sklicati tudi srečanje med čezatlantskim dialogom zakonodajalcev (TLD) in skupino na najvišji ravni za izmenjavo mnenj o napredku delovnega programa in pripravah na vrh; ponavlja, da je treba ustvariti stabilen institucionalni parlamentarni okvir;

39.  poziva Komisijo, naj z zadevnimi odbori EP razpravlja o pogajalski strategiji, preden prične s pogajanji z njej enakovrednimi institucijami iz ZDA, kadar gre za pogajanja o zakonodajnih vprašanjih;

40.   svoj zadevni odbor poziva, naj s proračunom za 2007 zagotovi potrebna sredstva za ustanovitev stalnega urada Evropskega parlamenta v Washingtonu DC, ki bi dejavnostim Parlamenta zagotavljal ustrezno ustaljeno obliko in omogočal boljše stike med Evropskim parlamentom in kongresom ZDA;

41.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov