PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
24.10.2007
- –Michael Gahler, Charles Tannock, Laima Liucija Andrikienė, Bernd Posselt, Eija-Riitta Korhola in Tadeusz Zwiefka v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Christa Prets, Paulo Casaca in Elena Valenciano Martínez-Orozco v imenu skupine PSE
- –Frédérique Ries, Marco Cappato, Marco Pannella, Marios Matsakis in Jean-Marie Cavada v imenu skupine ALDE
- –Mieczysław Edmund Janowski, Konrad Szymański, Mogens N.J. Camre, Ryszard Czarnecki in Adam Bielan v imenu skupine UEN
- –Angelika Beer v imenu skupine Verts/ALE
- –Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL
- –UEN (B6‑0406/2007)
- –ALDE (B6‑0407/2007)
- –PSE (B6‑0410/2007)
- –GUE/NGL (B6‑0412/2007)
- –Verts/ALE (B6‑0418/2007)
- –PPE-DE (B6‑0419/2007)
Resolucija Evropskega parlamenta o Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih pogodbenica je Iran,
– ob upoštevanju dialoga med EU in Iranom o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju izjave svojega predsednika o kamenjanju moškega do smrti v Iranu, izjave predsedstva EU in izjave komisarke Ferrero-Waldner o kamenjanju Džafarja Kianija do smrti,
– ob upoštevanju deklaracij predsedstva v imenu EU z dne 25. maja in 3. avgusta o smrtni kazni za Sino Pajmarda, smrtnih kaznih Adnana Hasanpurja in Abdolvaheda Butimarja, bližnji usmrtitvi Behnama Zare in smrtni kazni Alija Mahina Torabija,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker se je v Islamski republiki Iran stanje glede izvajanja državljanskih pravic in političnih svoboščin v zadnjih dveh letih poslabšalo, zlasti od predsedniških volitev junija 2005, kljub dejstvu, da se je Iran zavezal k spodbujanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v okviru različnih mednarodnih instrumentov na tem področju,
B. ker je v Iranu število usmrtitev, tudi mladoletnikov in homoseksualcev, pogosto na javnem mestu z obešanjem ali kamenjanjem, dramatično naraslo, s čimer je število usmrtitev, zabeleženih od začetka leta 2007, zraslo najmanj na 244[1], kar presega 177 usmrtitev, zabeleženih leta 2006,
C. ker bo generalna skupščina ZN na svojem 62. zasedanju oktobra 2007 glasovala o resoluciji, ki poziva k svetovnem moratoriju na usmrtitve kot koraku na poti k odpravi smrtne kazni,
D. ker sta pred kratkim obsojena Adnan Hasanpur in Abdolvahed Butimar prva novinarja, obsojena na smrt,
E. ker je praksa mučenja in slabega ravnanja z zaporniki, zapiranja v samico, tajnega pripora, izvajanja krutih, nečloveških in ponižujočih kazni ter nekaznovanja državnih agentov še naprej močno razširjena,
F. ker je priprtih čedalje več intelektualcev, pred nedavnim pa je val represije zajel tudi dvojne državljane, ki so obtoženi najtežjih kaznivih dejanj kolaboracije s tujimi silami ali vohunstva,
G. ker je oziroma je bilo več aktivistov gibanja za pravice žensk obtoženih zaradi sodelovanja pri kampanji "milijon podpisov", katere cilj je bil doseči preklic zakonov, ki diskriminirajo ženske, in te podpise predati nacionalnemu parlamentu (majlisu),
H. ker država Iran še vedno ni pogodbenica konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
I. ker so iranske oblasti v Teheranu nedavno (junija 2007) zatrle dve študentski organizaciji, kar se je končalo z aretacijami, čeprav je bilo veliko študentov potem proti varščini izpuščenih, kerje bila poleg tega zaprta tudi iranska organizacija nekdanjih študentov, kar krši iranske zakone in mednarodne standarde človekovih pravic glede svobode združevanja,
J. ker je uvedbi postopkovnih smernic za objavo s strani ministrstva za kulturo in islamsko vodstvo sledila okrepljena cenzura, novinarje čedalje bolj nadlegujejo in pripirajo, obenem pa oblasti redno zapirajo medijske hiše,
K. ker se je represija sindikalnega gibanja povečala z aretacijami znanih voditeljev, kot so Mansur Osanlu, predsednik sindikata voznikov avtobusov, in njegov namestnik Ebrahim Madadi, pa Mahmud Salehi, nekdanji predsednik sindikata delavcev v pekarnah,
L. ker se manjšine čedalje bolj diskriminira in nadleguje zaradi njihovega verskega ali etničnega ozadja, zlasti v obmejnih regijah (Kurdistan, Huzestan, Sistan-Balučistan, Azerbajdžan); nadaljujejo se tudi pripor in obsodbe na smrt nekaterih njihovih pripadnikov,
M. ker člani verske skupnosti Baha´i ne morejo prakticirati svoje vere, izpostavljeni so hudemu preganjanju, kratene so jim malodane vse državljanske pravice (npr. pravica do lastnine in dostopa do višjega izobraževanja), njihovi verski objekti pa so tarča vandalizma,
N. ker iranskim iskalcem azila, ki jih tretje države vrnejo v Iran, resno grozi sodni pregon, na kar kaže nedavni primer Rasula Alija Mezreje, člana Osvobodilne organizacije Ahvazi, ki mu po neprostovoljni vrnitvi iz Sirije grozi usmrtitev, čeprav mu UNHCR priznava status begunca,
1. izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja stanja človekovih pravic v Iranu v zadnjih letih; poziva iranske oblasti, da spoštujejo svoje obveznosti v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in instrumente, ki jih je Iran ratificiral, tako da spoštujejo univerzalne pravice in pravice vseh oseb do izvajanja svojih državljanskih pravic in političnih svoboščin;
2. strogo obsoja usmrtitev Džafarja Kianija s kamenjanjem 5. julija 2007 v vasi Agče Kand (provica Kazvin) ter poziva iranske oblasti, da začnejo izvajati razglašeni moratorij na kamenjanje; zahteva, da se iranski islamski kazenski zakonik reformira tako, da bo kamenjanje odpravljeno;
3. je globoko zaskrbljen zaradi dramatičnega porasta represije, ki se izvaja nad gibanji civilne družbe v Iranu v zadnjem letu; poziva iranske oblasti, da odpravijo ostro represijo, ki se izvaja nad zagovorniki pravic žensk, aktivisti kampanje "milijona podpisov", študentskimi gibanji, zagovorniki pravic manjšin, intelektualci, učitelji, novinarji, avtorji spletnih dnevnikov in sindikalisti;
4. opozarja iransko vlado na obveznosti, ki jih ima kot podpisnica mednarodnih paktov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, da zagotavlja temeljne človekove pravice, zlasti svobodo izražanja mnenja, ter poziva k izpustitvi vseh zapornikov vesti;
5. je zgrožen zaradi naraščajočega števila zabeleženih usmrtitev, kjer so mnoge od usmrčenih obsodili na nepravičnih sojenjih;
6. poziva Iran, da v celoti spoštuje svoj zakonik o kazenskem postopku in da omogoči pravico do poštenega sojenja vsem posameznikom, zlasti z omogočanjem dostopa do odvetnika od začetka sodnega procesa; poziva k temu, da se zapornikom, ki so šibkega zdravja, brezpogojno nudi primerna zdravniška pomoč, ter je zaskrbljen zlasti zaradi zdravstvenega stanja Mansurja Osanluja;
7. strogo obsoja smrtne kazni in usmrtitve v Iranu, zlasti tiste, naperjene proti mladoletnim prestopnikom in mladoletnikom, ter poziva iranske oblasti k spoštovanju mednarodno priznanih pravnih varoval glede mladoletnikov, kot je Konvencija ZN o pravicah otrok;
8. poziva iranske oblasti, da začnejo izvajati prepoved mučenja, ki jo je aprila 2004 razglasil vodja pravosodja;
9. poziva iranski parlament, da spremeni iranski zakonik o medijih in kazenski zakonik, da bosta v skladu z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ter zlasti, da prekliče vse kazenske določbe, ki obravnavajo miroljubno izražanje mnenj, vključno v medijih;
10. meni, da mora biti številnim medijskim organom, ki so bili zaprti ali cenzurirani, omogočeno delovati v okviru sprejetih pravil o svobodi medijev;
11. poziva iranske oblasti, da pospešijo preiskavo sumljivih smrti in ubojev intelektualcev in političnih aktivistov, da bodo domnevni storilci privedeni pred sodišče;
12. poziva poslance majlisa, naj nujno spremenijo kazenski zakonik, da bi preoblikovali moratorij na kamenjanje v dokončno prepoved, ter sprejmejo zakone, ki bodo prepovedali usmrtitve mladoletnih prestopnikov in izvajanje smrtne kazni za homoseksualna dejanja ali prešuštvovanje;
13. poziva iranske oblasti, da kot prvi korak k dokončni odpravi smrtne kazni uvedejo vsa zahtevana varovala v primerih s smrtno kaznijo ter da omejijo število zločinov, ki se kaznujejo s smrtjo; poziva iranske državljane, da podprejo kampanjo z naslovom "'Stop the Death Penalty: the World Decides", ki so jo začele Svetovna koalicija proti smrtni kazni (WCADP) in druge nevladne organizacije;
14. poziva oblasti, da spoštujejo mednarodno priznana pravna varovala glede pripadnikov uradno priznanih in nepriznanih verskih manjšin; obsoja sedanje nespoštovanje pravic manjšin in poziva, da je treba manjšinam omogočiti izvajanje vseh pravic, ki jih zagotavljata iranska ustava in mednarodno pravo; nadalje poziva oblasti, da ukinejo vse oblike diskriminacije na verski ali etnični podlagi ali diskriminacije pripadnikov manjšin, kot so Kurdi, Azeri, Arabci, Balučijci in bahajci; zlasti poziva k ukinitvi dejanske prepovedi prakticiranja vere Baha'i;
15. poziva iranske oblasti, da brezpogojno izpustijo vse zapornike vesti, zlasti novinarje Emadedina Bagija, Aka Kurdnasaba, Ejlala Ghavamija, Mohameda Sadegha Kabudvanda, Saida Matinpura, Adnana Hasanpura, Abdolvaheda 'hiva' Butimarja, Kaveha Javanmarda in Mohameda Hasana Falahieha, sindikaliste Mansurja Osanluja, Ebrahima Madadija in Mahmuda Salehija, študente Ehsana Mansurija, Madžida Tavakolija in Ahmada Ghasabana, ter študente Univerze Amir Kabir;
16. poziva generalno skupščino ZN, da izrecno in dokončno glasuje o resoluciji, ki bo obsodila kršenje temeljnih človekovih pravic v Iranu, ter sprejme nujne ukrepe za ustavitev nedavnega vala usmrtitev v Iranu;
17. poziva Svet in Komisijo, da natančno opazujeta razvoj dogodkov v Iranu ter da tudi opozorita na konkretne primere kršenja človekovih pravic; poziva Svet in Komisijo, da poročata o opazovanju situacije v Iranu;
18. predlaga ponoven začetek dialoga o človekovih pravicah med EU in Iranom, ki je bil prekinjen junija 2004 in ki bi ga morebiti lahko spremljala skupna pobuda majlisa in Evropskega parlamenta;
19. potrjuje svojo podporo vsem organizacijam in posameznikom v Iranu, ki skušajo vzpostaviti dialog v svojih prizadevanjih za demokratične pravice;
20. poziva Komisijo, da stori vse za podporo civilne družbe, akademskih, socialnoekonomskih in kulturnih izmenjav med Evropo in Iranom v interesu odprtega dialoga, zlasti prek novega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
21. poziva države članice EU, da se odrečejo izgonu iranskih iskalcev azila, vključno s tistimi, ki so preganjani zaradi svoje spolne usmerjenosti, ter poziva Grčijo, da Mohameda Hasana Talebija, Mohameda Huseina Džafarija in Vahida Šukuhija Nie ne vrne v Iran;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku za SZVP, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Komisiji ZN za človekove pravice, vodji Vrhovnega državnega sodišča v Iranu ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.
- [1] število usmrtitev do 18. oktobra 2007 po poročanju Amnesty International