PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
13.11.2007
- –Joseph Daul, Daniel Caspary, Marianne Thyssen, Cristobal Montoro Romero in Csaba Őry v imenu skupine PPE-DE
- –Robert Goebbels, Anne Van Lancker in Udo Bullmann v imenu skupine PPE-DE
- –Graham Watson, Margarita Starkevičiūtė, Lena Ek in Bernard Lehideux v imenu skupine ALDE
- –Cristiana Muscardini, Ewa Tomaszewska, Ryszard Czarnecki, Mieczysław Edmund Janowski in Adam Bielan v imenu skupine UEN
- –UEN (B6‑0435/2007)
- –PPE-DE (B6‑0441/2007)
- –PSE (B6‑0442/2007)
- –ALDE (B6‑0447/2007)
Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem interesu: uspeti v času globalizacije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojega pripravljalnega poročila o širših smernicah ekonomske politike za leto 2007 (A6-0012/2007) s 26. januarja 2007,
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropski interes: uspeh v času globalizacije“ (KOM(2007)0581),
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Čas za višjo prestavo: novo partnerstvo za rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0030),
– ob upoštevanju sklepov Sveta s 4. oktobra 2004, 12. julija 2005, 18. julija 2006 in 10. julija 2007 o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic,
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic,[1]
– ob upoštevanju evropskega pakta za mlade, sprejetega na Evropskem svetu 23. in 24. marca 2005,
– ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, sprejetega na Evropskem svetu 23. in 24. marca 2006,
– ob upoštevanju sporočila Komisije „Izobraževanje in usposabljanje 2010: uspeh lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform“ (KOM(2003)0685),
– ob upoštevanju svoje resolucije o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: evropski akcijski načrt 2006-2007[2],
– ob upoštevanju sklepov z neformalnega srečanja ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve na temo dvanajstih ključnih točk za soočenje s prihodnjimi izzivi v Guimarãesu 5. in 6. julija 2007,
– ob upoštevanju člena 103(4) svojega poslovnika,
A. ker je to, ali javne politike dejansko spodbujajo rast ali ne, odvisno od prevladujočih sredstev in ovir v gospodarstvu ter od razmerja med omejitvami in priložnostmi v svetovnem gospodarskem okolju,
B. ker trenutna nestabilnost na finančnih trgih povzroča negotovost in bi utegnila upočasniti gospodarsko rast in ker bi lahko sicer majhen popravek jesenskih finančnih napovedi Komisije prav tako oznanjal preobrat ekonomskega cikla, če preglednost trgov in ustrezen odziv oblikovalcev politike ne bosta obnovila zaupanja potrošnikov,
C. ker je nova EU edinstvena mešanica naprednih gospodarstev in približujočih se gospodarstev z nizkimi stroški, kar omogoča zniževanje stroškov, izkoriščanje notranjih in zunanjih ekonomij obsega ter upiranje deflacijskim in inflacijskim pritiskom gospodarstev v razvoju,
D. ker vse večji pomen in privlačnost enotnega trga EU spodbujata gospodarsko priseljevanje, povpraševanje po politični in finančni pomoči pri reševanju težav po vsem svetu ter pritok sredstev od zasebnih vlagateljev in iz državnih premoženjskih skladov,
E. ker na uspešnost izvoza EU v razvita in razvijajoča se gospodarstva prevečkrat negativno vpliva nevzajemnost pogojev dostopa na trg, necarinskih ovir in nepoštenih praks trgovanja,
F. ker razširjena EU in njen vpliv na gospodarstvo ter na politični, družbeni in kulturni razvoj njenih držav članic zahtevata reforme in boljše sodelovanje v sistemu sprejemanja političnih odločitev,
G. ker je soodvisnost v območju evra večja kot v EU kot celoti in ker se to še ne prenaša v učinkovit in skladen politični proces – zlasti glede povezave med zdravimi javnimi financami, kakovostnimi izdatki in naložbami v strategije povečevanja produktivnosti,
H. ker morajo oblikovalci politik pri opredeljevanju širših smernic ekonomske politike EU prepoznati, jasno opredeliti in obravnavati skupne izzive, s katerimi se gospodarstvo EU že sooča in s katerimi se še bo,
I. ker sta ozaveščenost državljanov EU in njihova aktivna podpora pogoja za uspešno izvajanje ukrepov ekonomske politike,
J. ker evropska strategija zaposlovanja potrebuje večjo prepoznavnost, večjo zmožnost spremljanja in več spodbud k sodelovanju v skladu s prenovljeno lizbonsko strategijo, zlasti v okviru nacionalnih programov reform in poročil o izvajanju nacionalnih programov reform,
K. ker so gospodarska rast, zaposlovanje, boj proti revščini in socialna vključenost tesno povezani; ker revščina med zaposlenimi vse bolj izstopa kot ključni izziv za politiki zaposlovanja in socialne vključenosti; ker je zato nadvse pomembno, da se uresničijo socialni in okoljski cilji, ki jih vsebujejo integrirane smernice, ter da se upošteva sinergije med različnimi področji,
L. ker je bil na omenjenem neformalnem srečanju ministrov za zaposlovanje in socialne zadeve v Guimarãesu sprejet sklep, da je socialna vključenost temeljna razsežnost strategij trajnostnega razvoja v Evropi, saj ponuja orodja, s katerimi se lahko ustvari priložnosti za vse, in ugodno učinkuje na zaposlovanje, znanje in veščine ter človekov razvoj,
Zunanja politika
1. ugotavlja, da globalizacija gospodarstva ustvarja nove priložnosti za gospodarstva EU, ki bodo v naslednjih desetletjih imela pomembnejšo vlogo in dodatne koristi z izkoriščanjem ekonomij obsega, zmogljivosti, urbanizacije, omrežij in pozitivne podobe;
2. poudarja, da lahko EU doseže lizbonske cilje znotraj svojih meja le, če je dejavna in enotna na svetovnem prizorišču; zato pozdravlja namero o razvijanju skladne zunanje razsežnosti lizbonske strategije; meni, da mora celovit zunanjepolitični pristop, usmerjen v regulativno sodelovanje, približevanje standardov in enakovrednost pravil, spodbujati pošteno konkurenco in trgovino; svari pa pred podcenjevanjem pomena nadaljnjih izboljšav pri notranjem sodelovanju in v reformnih procesih;
3. poudarja čedalje večjo vlogo EU kot svetovnega igralca in enega največjih koristnikov odprtega svetovnega gospodarstva, največjega svetovnega izvoznika in uvoznika blaga, največjega svetovnega izvoznika storitev, drugega največjega namembnega kraja in izvora neposrednih tujih vlaganj; meni, da ima kot taka veliko odgovornost pri reševanju svetovnih vprašanj in oblikovanju skupnih orodij zunanje ekonomske politike, s katerimi bi lahko ustrezno obravnavala zunanji vpliv enotnega trga EU;
4. meni, da globalna konsolidacija industrijskih sektorjev in prevzemi podjetij EU s strani investitorjev iz tretjih držav ter obratno pomembno znižujejo dejanske stroške kapitala; poziva k sprejetju ukrepov za boj proti protekcionizmu v Evropski uniji in zunaj nje; vendar opozarja, da bi se brez ustreznega usklajevanja pri oblikovanju nadzornega okvira EU in odločnega uveljavljanja pravil EU o konkurenci, prednosti enotnega trga in koristi obsega, ki so bile pridobljene z udeležbo EU na svetovnem trgu kot enega subjekta, lahko potencialno zmanjšale;
5. zagovarja neodvisnost Evropske centralne banke pri določanju monetarne politike in obvladovanju nihanj globalnih finančnih trgov; poudarja, da je povečanje vrednosti menjalnega tečaja evra posledica naraščajočih neravnovesij v tretjih državah in medlega povpraševanja v EU, vse to pa povečuje konkurenčni pritisk na podjetja iz EU; ugotavlja, da bi se morala EU na to odzvati z zdravo ekonomsko politiko, mednarodnimi sporazumi in sodelovanjem;
6. meni, da lahko povečano povpraševanje po naravnih virih ter osnovnih proizvodih in storitvah, ki ga sproža rast gospodarstev v razvoju, povzroči inflacijski pritisk na gospodarstva držav članic EU, ki ga je do sedaj izravnaval njihov prispevek k povečani svetovni oskrbi; meni, da bi morale države članice EU za reševanje tega problema pripraviti orodja za izvajanje protiinflacijske ekonomske politike ter jih pospremiti s strategijami tehnološke rasti in okvirjem za morebitno makroekonomsko prilagoditev in boljše usklajevanje;
7. odobrava namen Komisije, da v okviru pogovorov s tretjimi državami še naprej razvija regulativno sodelovanje, približevanje standardov in enakovrednost pravil; poziva Komisijo, naj spodbuja dostojno delo in kakovost delovnega življenja, se bori proti socialnemu dampingu, v svoje trgovinske sporazume in sporazume o sodelovanju s tretjimi državami sistematično uvede poglavje o trajnostnem razvoju, zahteva ratifikacijo in izvajanje ključnih standardov Mednarodne organizacije dela in načel dostojnega dela ter pri sklepanju sporazumov s tretjimi državami sistematično upošteva socialne vrednote in načela;
Notranja politika
Povezava strategij socialne zaščite in vključenosti z integriranimi smernicami
8. odobrava izjavo Komisije, da bo posvetila več pozornosti dejavni vključenosti in enakim možnostim, da je treba spodbujati primerno socialno zaščito in okrepiti boj proti revščini ter da bo treba poiskati učinkovitejša sredstva za to, da bodo lahko državljani uveljavljali svoje pravice do zaposlitve, izobraževanja, socialnih storitev, zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne zaščite v Evropi;
9. poudarja potrebo, da se v naslednjem ciklu lizbonske strategije zagotovi in izboljša vključenost in prepoznavnost socialne razsežnosti, še zlasti v integriranih smernicah; ocenjuje, da je treba nujno preseči sedanje šibkosti, ugotovljene v smernicah za zaposlovanje, zaradi katerih niso upoštevani nekateri osnovni socialni cilji, na primer zmanjšanje števila revnih delavcev in boljša razpoložljivost kakovostnih delovnih mest, izobraževanja ter zdravstvenega in drugih oblik socialnega varstva za vse; poziva Komisijo, naj integrirane smernice prilagodi, da bodo ponujale ustrezen odgovor na nove izzive, in odpravi omenjene pomanjkljivosti;
10. poziva Komisijo in države članice, naj sistematično zagotavljajo učinkovito usklajevanje med procesom nacionalnih programov reform za rast in številnejša pa tudi boljša delovna mesta na eni strani ter procesom socialne zaščite in vključenosti na drugi;
Izvajanje smernic za zaposlovanje
11. poziva Komisijo, naj obravnava velika razhajanja v izvajanju in učinkovitosti smernic za zaposlovanje v posameznih državah članicah tako, da zagotovi, da bodo države članice bolj celovito uporabljale kazalce in uresničevale cilje evropske strategije za zaposlovanje ter uporabljale instrumente vseživljenjskega učenja in ukrepe, ki jih predvidevajo evropski pakt za mlade, evropski pakt za enakost med spoloma ter akcijski načrt Evropske unije 2006-2007 o invalidnosti; poziva, naj se vse te zaveze, cilji in merila v celoti vgradijo v integrirane smernice, da se izboljša usklajenost in učinkovitost evropske strategije za zaposlovanje;
12. poudarja, da je zelo pomembno okrepiti strateško zmogljivost politike zaposlovanja; poziva Komisijo in države članice, naj pri svojih procesih usklajevanja posvetijo posebno pozornost kakovosti delovnih mest, usklajevanju med delom, družino in zasebnim življenjem, kakovosti in dostopnosti izobraževanja in usposabljanja za vse, izvajanju protidiskriminacijske zakonodaje, krepitvi politike enakih možnosti za oba spola ter vprašanjem priseljevanja;
13. podpira sprejetje uravnoteženega sklopa skupnih načel varne prožnosti z združenjem prožnosti in varnosti za zaposlene in delodajalce na trgu dela; spodbuja države članice, naj v posvetovanja o nacionalnih programih reform s socialnimi partnerji vključijo omenjena skupna načela, ter izpostavlja osrednjo vlogo usposabljanja in prekvalifikacije, dejavno politiko trga dela, ustrezno socialno zaščito in odpravo segmentacije trga dela z zagotavljanjem pravic do zaposlitve za vse delavce;
Gospodarska politika
14. je prepričan, da bi zdrava gospodarska politika prispevala h krepitvi zaupanja in k zmanjšanju negotovosti, ki jo v tem trenutku zbujajo nihanja na svetovnih finančnih trgih; meni, da je eden od temeljnih problemov, s katerim se srečuje evropsko gospodarstvo v zadnjih letih, nezadostno domače povpraševanje; v tem smislu tudi poudarja, da je ključnega pomena boljše usklajevanje zdravih finančnih politik in visokokakovostnih javnih financ, vključno z najpomembnejšimi „lizbonskimi vlaganji“;
15. meni, da bodo transparentnost finančnega trga, učinkovita pravila o konkurenci ter ustrezna zakonodaja in nadzor ob upoštevanju globalizacije finančnih trgov in potrebe po zagotavljanju pravic potrošnikov še naprej osrednjega pomena; zato poziva Komisijo, naj na podlagi vprašanj, povezanih s finančnimi trgi, pripravi ustrezne vseevropske pobude v okviru lizbonske strategije Skupnosti;
16. poudarja, da je upočasnitev produktivnosti vprašanje, ki zadeva ekonomsko politiko in se razlikuje znotraj EU, pa vendar se ravna po splošnem skupnem vzorcu, ki nakazuje šibkosti na trgih, pri distribuciji in finančnih storitvah;
17. poudarja, da strukturna togost preprečuje učinkovito uporabo novih tehnologij in dostop do omrežij v zaostajajočih industrijskih sektorjih; meni, da morajo smernice ekonomske politike vključevati ukrepe na strani ponudbe, ki so določeni za oblikovanje ugodnega okolja za čezmejne poslovne dejavnosti in za pospešitev nastanka enotnega finančnega trga;
18. priznava, da potrebuje Evropa hitrejšo pretvorbo inovacij v nove proizvode in storitve; zato podpira zahtevo Komisije za trikotnik znanja raziskave – izobraževanje – inovacije; pričakuje učinkovitejše vlaganje v nova znanja, vseživljenjsko učenje in sodobne sisteme izobraževanja/usposabljanja;
19. meni, da je treba podpreti prestrukturiranje gospodarstva, ki mora temeljiti na inovativnih upravljavskih procesih, postopkih in organizacijskih strukturah; meni, da nova podjetja na tem področju potrebujejo večji dostop do kapitala in več ustvarjalnosti, ter da ponujajo številne priložnosti malim podjetjem in mlajši generaciji;
20. ugotavlja, da mora konkurenčna politika dopolnjevati strukturno politiko, preprečevati nastanek kartelov ter zagotoviti, da razmere ne bi dopuščale izrinjanja malih podjetij;
21. ugotavlja, da državljani EU globalizacijo pogosto enačijo z upadajočo evropsko produktivnostjo in izgubo delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj evropske državljane bolje obveščajo o vseh vidikih globalizacije, in opozarja, da je za reševanje izzivov globaliziranega gospodarstva potrebna politika na ravni EU;
22. ponavlja, da je cilje lizbonske strategije mogoče doseči le z nadaljnjimi prizadevanji za oblikovanje skupne energetske politike;
23. priznava, da imajo tako mala kot tudi srednje velika in velika podjetja svojo vlogo v dinamični in celostni inovacijski strategiji, ter da je zato dostop manjših podjetij in posameznikov do sredstev ključnega pomena za dvig ravni razvoja in raziskav ter za razvijanje novih tehnologij; poudarja, da je treba spodbujati financiranje v zgodnji fazi kot tudi redno financiranje, in to v dovolj dolgem časovnem okviru, ki bo omogočil trženje proizvodov;
24. pozdravlja predlog Komisije o posvetovanju z malimi in srednje velikimi podjetji in njihovimi predstavniki ter kasnejšo pripravo akta o malih podjetjih za Evropo; poziva, naj se glas malih podjetij sliši v socialnem dialogu in naj se načelo „misli najprej na male“ v celoti vključi v oblikovanje politike;
25. obžaluje, da se Parlament, Svet in Komisija še vedno niso dogovorili za jasen načrt in kodeks ravnanja, kar bi zagotovilo ustrezno sodelovanje in polno vključenost treh zadevnih institucij EU v ustrezno nadaljnjo obravnavo vprašanj, povezanih z globalizacijo; s tem v zvezi poziva Svet in Komisijo, naj, računajoč na bližnjo revizijo integriranih političnih smernic, predložita nadaljnje predloge za tesno sodelovanje med tremi institucijami EU na tem področju;
26. zagovarja neodvisnost Evropske centralne banke pri določanju monetarne politike in obvladovanju nihanj globalnih finančnih trgov; poudarja, da je dvig vrednosti menjalnega tečaja evra posledica naraščajočih neravnovesij v tretjih državah in medlega povpraševanja v območju evra; je zaskrbljen, v kolikšni meri bo evropska rast zadoščala za nadomestitev nihanj svetovnih finančnih trgov in menjalnih tečajev;
27. meni, da lahko povečanje povpraševanja po naravnih virih ter osnovnih proizvodih in storitvah, ki ga sproža rast gospodarstev v razvoju, povzroči inflacijski pritisk na gospodarstva držav članic EU, ki ga je do sedaj izravnaval njihov prispevek k povečani svetovni oskrbi; meni, da bi morale države članice EU za reševanje tega problema pripraviti orodja za izvajanje protiinflacijske ekonomske politike ter jih pospremiti s strategijami tehnološke rasti in okvirjem za morebitno makroekonomsko prilagoditev in boljše usklajevanje;
Sodelovanje interesnih skupin
28. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru lizbonske strategije, zlasti nacionalnih programov reform, spodbujajo lastništvo in večjo vključenost nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih oblasti, socialnih partnerjev in civilne družbe;
Globalno upravljanje
29. priznava, da so pri razvijanju politike zmanjševanja vpliva podnebnih sprememb in mednarodnega organiziranega kriminala nadvse nujni nadnacionalni ukrepi in ugotavlja, ko gre za soočanje z nadnacionalnimi izzivi, potrebo po nadnacionalnih institucijah;
30. poudarja pomen EU kot svetovnega igralca, ki ima tudi velike koristi od odprtega svetovnega gospodarstva; meni, da ima kot taka veliko odgovornost pri reševanju svetovnih vprašanj in oblikovanju skupnih orodij zunanje ekonomske politike, s katerimi naj bi ustrezno obravnavala zunanji vpliv enotnega trga EU;
31. meni, da je razvoj svetovnih pravil in standardov bistven za približevanje predpisov; spodbuja Komisijo, naj dejavno sodeluje pri delu vseh pomembnih mednarodnih agencij in organov za standardizacijo, da se doseže večja usklajenost med predpisi in praksami EU ter predpisi in praksami njenih glavnih trgovinskih partnerjev;
32. poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bodo dvostranski trgovinski sporazumi EU in večstranski trgovinski sporazumi Svetovne trgovinske organizacije sklenjeni ob upoštevanju določb sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za ambiciozen izid ministrske izjave iz Dohe;
33. meni, da bi bil lahko čezatlantski notranji trg ustrezen instrument za zagotavljanje učinkovitosti trgovinske zaščite EU, trajnostne konkurenčnosti in inovativnosti;
34. poziva Komisijo, naj zagotovi vzajemnost pri izpolnjevanju pogojev za dostop na trg; ponovno poziva k novemu sporazumu o partnerstvu med EU in ZDA, s katerim se bodo, ob upoštevanju evropskih standardov, odpravile ali močno zmanjšale vse preostale ovire pri trgovanju in naložbah;
35. meni, da mora EU zaradi pospeševanja nadaljnje liberalizacije trgovine toliko bolj ohraniti sposobnost, da se zaščiti pred nepošteno trgovinsko prakso; zato meni, da so instrumenti trgovinske zaščite nujna sestavina strategije EU;
Preseljevanje
36. poudarja, da EU nujno potrebuje skupno politiko na področju meja in priseljevanja, ki bo zajemala ne samo integriran mejni nadzor, temveč tudi usklajene strategije, merila in postopke za ekonomsko preseljevanje, medtem ko bo odločitev o dovoljenem številu prepuščena posameznim državam članicam; poudarja tudi, da je potrebno vložiti več napora v iskanje rešitev z izmenjavo izkušenj, da bi bilo notranje preseljevanje tako s socialnega kot tudi ekonomskega vidika uspešno za vse strani;
Institucionalna ureditev
37. meni, da vpliv ekonomskega okolja na dolgoročno rast ni samodejen, razvoj institucij, ki se odzivajo na trg, pa določa, ali je gospodarstvo sposobno izkoristiti svoj potencial strukturne rasti; zato poziva Komisijo, naj predstavi resnično posodobljene integrirane smernice 2008-2010;
38. naroči predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic in držav kandidatk.