PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
16.1.2008
- –Ari Vatanen, Laima Liucija Andrikienė, Bernd Posselt, Eija-Riitta Korhola in Tadeusz Zwiefka v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Josep Borrell Fontelles, Alain Hutchinson, Marie‑Arlette Carlotti in Glenys Kinnock v imenu skupine PSE
- –Marios Matsakis, Frédérique Ries in Renate Weber v imenu skupine ALDE
- –Brian Crowley, Adam Bielan, Hanna Foltyn-Kubicka, Ryszard Czarnecki, Ewa Tomaszewska, Konrad Szymański, Mieczysław Edmund Janowski, Marcin Libicki in Ģirts Valdis Kristovskis v imenu skupine UEN
- –Marie-Hélène Aubert, Margrete Auken, Raül Romeva i Rueda, Hiltrud Breyer, Carl Schlyter in Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE
- –Feleknas Uca in Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL
- –Verts/ALE (B6‑022/2008)
- –GUE/NGL (B6‑0030/2008)
- –ALDE (B6‑0035/2008)
- –UEN (B6‑0037/2008)
- –PPE-DE (B6‑0043/2007)
- –PSE (B6‑0044/2008)
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Demokratični republiki Kongo in posilstvu kot vojnem zločinu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o zlorabah človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo,
– ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU na zasedanju 20. novembra 2007,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega leta 1998, zlasti členov 7 in 8 statuta, v katerem so posilstvo, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, prisilna nosečnost, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika primerljivo hudega spolnega nasilja opredeljeni kot zločini zoper človečnost in vojni zločini ter se enačijo z oblikami mučenja in hudih vojnih zločinov ne glede na to, ali so med mednarodnimi ali notranjimi spopadi storjeni sistematično ali ne,
– ob upoštevanju poročila Organizacije združenih narodov „Štiriindvajseto poročilo generalnega sekretarja o misiji Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo“ s 14. novembra 2007,
– ob upoštevanju izjave misije Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo s 27. julija 2007,
– ob upoštevanju publikacije organizacije Human Rights Watch „Ponovna kriza v Severnem Kivuju“ iz oktobra 2007,
– ob upoštevanju publikacije organizacije Human Rights Watch „Iskanje pravice: kazensko preganjanje spolnega nasilja v vojni v Kongu“ iz marca 2005,
– ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International za leto 2007,
– ob upoštevanju humanitarnega akcijskega načrta Demokratične republike Kongo 2008 z 11. decembra 2007, ki ga podpira Organizacija združenih narodov,
– ob upoštevanju dokumenta „Humanitarne novice in analiza“ urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev s 13. decembra 2007,
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker so vojna in nemiri v vzhodni Demokratični republiki Kongo povzročili vsesplošno spolno nasilje proti ženskam zaskrbljujoče stopnje, ki ga izvajajo oborožene uporniške skupine ter vladna vojska in policijske sile,
B. ker ženske v vzhodnem Kongu sistematično napadajo kot še nikoli doslej in ker je po poročilu podsekretarja Združenih narodov za humanitarne zadeve spolno nasilje v Kongu najhujše na svetu,
C. ker se posilstva izvršujejo v taboriščih za razseljene osebe, kamor se zateka mnogo civilistov pred boji, ki so z domov in vasi samo v letu 2007 pregnali več kot 400.000 ljudi,
D. ker po poročilu posebnega predstavnika Organizacije združenih narodov grozodejstva nad ženskami obsegajo posilstvo, skupinsko posilstvo, spolno suženjstvo, umor, ki imajo daljnosežne posledice, vključno s telesnim in duševnim uničenjem žensk,
E. ker je bilo po humanitarnem akcijskem načrtu za Demokratično republiko Kongo za leto 2008 prijavljenih 32.353 posilstev v letu 2007, kar je najverjetneje samo del vseh posilstev,
F. ker je varnostni svet Organizacije združenih narodov v svoji resoluciji 1325 poudaril odgovornost držav, da prekinejo nekaznovanje in kazensko preganjajo zločine proti človeštvu in vojne zločine, vključno s tistimi, ki so povezani s spolnim ali drugim nasiljem nad ženskami in dekleti,
G. ker se zdi, da je posilstvo uporabljeno kot način za poniževanje žensk pred njihovimi družinami in skupnostmi ter za uničenje integritete, morale in povezanosti teh skupnosti,
H. ker ženske in dekleta, ki so žrtve posilstva, njihove družine ter skupnosti izpostavijo vsesplošni družbeni diskriminaciji in zavračanju, medtem ko so storilci nekaznovani, ter ker je to še dodatni razlog, da samo del žrtev poroča o primerih posilstev,
I. ker je izredno zaskrbljen, da so prizadevanja za izvedbo temeljitih preiskav teh zločinov neustrezna, da ni nobenih zaščitnih ukrepov za priče, žrtve in družine žrtev, da ni informacij v zvezi s primeri posilstev in medicinske oskrbe za žrtve,
J. ker je bil učinek novega zakona o spolnem nasilju, ki ga je parlament Demokratične republike Kongo sprejel leta 2006 in ki naj bi pospešil kazenski pregon v primerih posilstev ter določil strožje kazni, doslej le skromen,
K. ker je bila v Nairobiju 10. decembra 2007 podpisana skupna izjava, ki sta jo podpisali Ruanda in Demokratična republika Kongo za celovito rešitev glede prisotnosti oboroženih skupin v Kivuju, ki so odgovorne za spolno nasilje in druge kršitve človekovih pravic,
L. ker so dolga leta oboroženega spora imela za posredno ali neposredno posledico 4 milijone posrednih in neposrednih žrtev ter so povzročila razselitev najmanj 1,5 milijona ljudi, večinoma žensk in otrok, pa tudi uničenje socialne in gospodarske infrastrukture Demokratične republike Kongo,
1. ostro obsoja uporabo posilstva kot orožja in opozarja, da je Mednarodno kazensko sodišče pristojno za ta dejanja, kot je pristojna tudi Demokratična republika Kongo;
2. zlasti poziva, da se storilce spolnega nasilja nad ženskami prijavi, se jih identificira, kazensko preganja in kaznuje v skladu z nacionalnim in mednarodnim kazenskim pravom;
3. poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj prepreči, da bi zločini ostali nekaznovani, in izvaja novo zakonodajo, ki jo je sprejel njen parlament ter ki prepoveduje spolno nasilje in predvideva strožje kazni za storilce;
4. poziva mednarodno skupnost, naj ukrene vse potrebno v podporo ustreznim nacionalnim organom pri preiskovanju teh dejanj in kazenskem preganjanju odgovornih;
5. poziva EU, naj dodeli precejšnja sredstva za zagotavljanje medicinske, pravne in socialne pomoči žrtvam spolne zlorabe ter naj ženske in dekleta usposobi, da se tako preprečijo nadaljnje spolne zlorabe;
6. poziva vse sile, ki sodelujejo v sporih na vzhodu Demokratične republike Kongo, naj spoštujejo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo, naj prekinejo vse napade na ženske ter druge civiliste in omogočijo humanitarnim organizacijam, da nudijo pomoč žrtvam;
7. poziva EU in Organizacijo združenih narodov, naj uradno priznata posilstvo, prisilno nosečnost, spolno suženjstvo in druge oblike spolnega nasilja za zločine proti človeštvu, hude vojne zločine in oblike mučenja, če se izvajajo sistematično ali pa ne;
8. poziva države članice Organizacije združenih narodov, ki pošiljajo ljudi na mirovno misijo Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo, naj spremljajo vse pritožbe o spolnih zlorabah in izkoriščanju, zlasti tiste, ki se nanašajo na mladoletnike, in naj posameznike, ki so zagrešili spolne zlorabe, čim prej privedejo pred sodišče; zato zahteva podaljšanje mandata omenjene misije v zvezi z varstvom civilistov pred spolnim nasiljem;
9. poziva Organizacijo združenih narodov, Afriško unijo in EU ter druge partnerje Demokratične republike Kongo, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da vzpostavijo učinkovit mehanizem spremljanja in dokumentiranja spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo in zagotovijo učinkovito in primerno pomoč ter zaščito za ženske, zlasti na vzhodu Demokratične republike Kongo;
10. izraža hudo zaskrbljenost, ker spolno nasilje povzroča množični beg iz vasi v mesta, in poudarja, da sistematično spolno nasilje ter vsesplošna „kultura spolnega nasilja“ uničujeta vse socialne mreže in resnično ogrožata državo;
11. pozdravlja otvoritev konference o miru, varnosti in razvoju v Gomi (Severni Kivu) in upa, da bo prenehanje sovražnosti med konferenco prvi korak k izgradnji zaupanja med vojskujočima se stranema; odločno poziva sodelujoče, naj obravnavajo vprašanje spolnega nasilja nad ženskami in dekleti ter se obvežejo, da bodo storilce privedli pred sodišče;
12. poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi pomoč, vključno s finančno, pri izvedbi mirovne konference v Kivuju, da se prebivalcem omogoči sodelovanje pri iskanju trajnih rešitev;
13. poziva vlado Demokratične republike Kongo in misijo Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo, naj članom humanitarnih organizacij zagotovijo primerno raven varnosti;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, vladam držav članic EU, vladam Demokratične republike Kongo in držav regije velikih jezer, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.