PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
12.3.2008
- –Árpád Duka-Zólyomi, Urszula Gacek, Bernd Posselt, Eija-Riitta Korhola in Marian-Jean Marinescu v imenu skupine PPE-DE
- –Pasqualina Napoletano, Jan Marinus Wiersma, Hannes Swoboda in Alexandra Dobolyi v imenu skupine PSE
- –Lydie Polfer in Marios Matsakis v imenu skupine ALDE
- –Brian Crowley, Seán Ó Neachtain, Liam Aylward, Eoin Ryan, Adam Bielan, Ewa Tomaszewska, Mieczysław Edmund Janowski, Ryszard Czarnecki, Wojciech Roszkowski in Hanna Foltyn-Kubicka, v imenu skupine UEN
- –Marie Anne Isler Béguin v imenu skupine Verts/ALE
- –Jaromír Kohlíček in Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL
- –Verts/ALE (B6‑0110/2008)
- –PSE (B6‑0113/2008)
- –PPE-DE (B6‑0114/2008 )
- –GUE/NGL (B6‑0119/2008)
- –ALDE (B6‑0120/2008)
- –UEN (B6‑0211/2008)
Resolucija Evropskega parlamenta o Armeniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Armeniji in južnem Kavkazu, zlasti resolucije z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem,[1]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o pristopu k regionalni politiki za Črno morje,[2]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike,[3]
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 1999,
– ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, ki ga je 14. novembra 2006 sprejel Svet za sodelovanje med EU in Armenijo in ki omogoča izvajanje celega svežnja reform s pomočjo EU,
– ob upoštevanju izjave predhodnih in sklepnih ugotovitev mednarodne misije za opazovanje volitev z dne 20. februarja 2008 ter vmesnega poročila po volitvah z dne 3. marca 2008,
– ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 1. marca 2008 o razmerah po predsedniških volitvah 19. februarja 2008 in izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 22. februarja 2008 o predsedniških volitvah v Armeniji 19. februarja 2008,
– ob upoštevanju izjave Javierja Solane, visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, dne 2. marca 2008 in izjav komisarke Ferrero-Waldner dne 21. februarja 2008 in 4. marca 2008,
– ob upoštevanju člena 115(5) Poslovnika,
A. ker je Evropska unija še vedno zavezana nadaljnjemu razvijanju svojih odnosov z Armenijo ter podpori pri prizadevanjih za uvedbo nujnih političnih in gospodarskih reform ter ukrepov za vzpostavitev trdnih in učinkovitih institucij in odpravo korupcije; ker akcijski načrt evropske sosedske politike Armeniji omogoča, da se približa EU ter prevzame in deli njene temeljne vrednote;
B. ker je mednarodna misija za opazovanje volitev izjavila, da so predsedniške volitve 19. februarja v glavnem potekale v skladu z zavezami OVSE in standardi Sveta Evrope, vendar pa je izrazila tudi številne pomisleke, zlasti glede zavezanosti medijev k dajanju nepristranskih informacij;
C. ker je bilo verjetno, da se bodo pojavile dodatne zahteve, da bi se spoprijeli s preostalimi težavami (na primer nejasna ločitev med državnimi in strankarskimi funkcijami, zagotovitev enake obravnave volilnih kandidatov in potek štetja) ter bi ponovno vzpostavili javno zaupanje v volilni proces;
D. ker je po uradnih rezultatih predsedniških volitev z dne 19. februarja 2008 v Armeniji v prvem krogu zmagal predsednik vlade Serž Sargsjan, vendar je rezultatom nasprotoval eden od opozicijskih voditeljev, Levon Terpetrosjan, češ da so ponarejeni; ker je ustavno sodišče preučilo zahteve opozicije in zaključilo, da kljub nepravilnostim, ki so se dejansko zgodile, ni dovolj dokazov, da bi podvomili v rezultate;
E. ker so pristaši opozicije v Erevanu 20. februarja organizirali miren shod, na katerem so protestirali proti rezultatom volitev in zahtevali njihovo ponovitev; ker je 11. marca zvečer, ko je protest pristašev opozicije trajal že enajst dni, na Trgu svobode v središču Erevana izbruhnilo nasilje ob prihodu policije, ki je skušala razgnati protestnike, ki so tam šotorili, in ker je bila posledica tega nasilja osem mrtvih, od tega en policist, ter ducate ranjenih; ker so bile 1. marca 2008 razglašene izredne razmere, ki omejujejo medijsko svobodo, svobodo združevanja in politične stranke;
F. ker so televizijske postaje, ki jih nadzoruje vlada, shode ignorirale; ker zaradi izrednih razmer lokalni novinarji ne smejo širiti nobenih informacij iz nevladnih virov; ker se je posledično sedem vodilnih časopisov, nekateri so neodvisni, drugi povezani z opozicijo, uprlo delu v takih razmerah in prekinilo izdajanje; ker so blokirane internetne in satelitske povezave nekaterih neodvisnih časopisov;
G. ker je bilo veliko ljudi aretiranih in so številni med njimi obtoženi spodbujanja množičnih neredov in sodelovanja v njih ter poskusa nasilnega prevzema oblasti; ker je armenski parlament 4. marca štirim poslancem odvzel imuniteto, z namenom, da se proti njim izda kazenska obtožba;
H. ker ima Republika Armenija z Republiko Azerbajdžan nerazrešen spor zaradi Gorskega Karabaha;
1. izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov v Armeniji, ko je policija nasilno zatrla demonstracije opozicije, pri čemer je osem državljanov, med njimi tudi pripadnik policije, umrlo, več kot sto pa je bilo ranjenih, in poziva vse strani, naj bodo odprte in zadržane, naj omilijo izjave ter vzpostavijo konstruktiven in ploden dialog, namenjen podpori in utrjevanju demokratičnih institucij v državi;
2. poziva naj se opravi takojšnja, temeljita, pregledna, neodvisna in nepristranska preiskava dogodkov 1. marca, vključno z neodvisno preiskavo policijskega ukrepanja pri razganjanju demonstrantov, ter naj se vsi odgovorni privedejo pred sodišče in kaznujejo zaradi zlorabe položaja in kaznivih nasilnih dejanj; poziva Svet in Komisijo, naj armenskim oblastem ponudijo pomoč EU pri tej preiskavi;
3. poziva armenske oblasti, naj prekličejo izredne razmere, ki jih je predsedniški dekret z dne 10. marca 2008 omilil, naj ponovno vzpostavijo medijsko svobodo in naj z vsemi potrebnimi ukrepi zagotovijo normalizacijo; poleg tega jih poziva, naj upoštevajo pomanjkljivosti, na katere v uradnem poročilu opozarja armenski varuh človekovih pravic, in naj jih začnejo reševati;
4. poziva armenske oblasti, naj izpustijo državljane, ki so pridržani zaradi uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja;
5. poudarja, da prednostno področje 1 v akcijskem načrtu evropske sosedske politike obravnava krepitev demokratičnih struktur in pravne države; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj svojo pomoč Armeniji nameni predvsem za neodvisnost sodstva ter usposabljanje policijskih in varnostnih sil, ter poziva armenske oblasti, naj nemudoma uresničijo vsa ostala priporočila mednarodne misije za opazovanje volitev;
6. podpira posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz Petra Semnebyja pri njegovih prizadevanjih, da bi olajšal dialog med političnimi združenji in poiskal možnosti za rešitev politične krize v Armeniji, ter pozdravlja posredovanje posebnega odposlanca OVSE, ambasadorja Heikkija Talvitieja, ki ima veliko izkušenj z regijo južnega Kavkaza, armenske oblasti pa poziva, naj polno sodelujejo z mednarodno skupnostjo pri iskanju sporazumne rešitve;
7. obžaluje, da je med nedavnimi boji na "razmejitveni črti" med armenskimi in azerbajdžanskimi silami prišlo do smrtnih žrtev; poziva vse strani, naj se v prihodnje vzdržijo nasilja in se vrnejo za pogajalsko mizo;
8. ponavlja jasno zavezo EU, da bo z Armenijo in državami južnega Kavkaza vzpostavila tesnejše vezi, zlasti z nadaljnjim razvojem in krepitvijo sosedske politike; vendar poudarja, da mora tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo temeljiti na resničnem in vidnem napredku, na reformah in na polni zavezanosti demokraciji in pravni državi; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje podpira prizadevanja za izboljšanje politične kulture v Armeniji, krepitev dialoga in zmanjšanje visoke napetosti med vladajočimi strankami in opozicijo;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku in parlamentu Armenije, OVSE in Svetu Evrope.
- [1] 2007/2076(INI).
- [2] Besedila, sprejeta tega dne: P6_TA(2008)0017.
- [3] 2007/2088(INI).