Postopek : 2008/2628(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B6-0428/2008

Predložena besedila :

RC-B6-0428/2008

Razprave :

PV 24/09/2008 - 15
CRE 24/09/2008 - 15

Glasovanja :

PV 25/09/2008 - 7.5
CRE 25/09/2008 - 7.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0460

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
PDF 100kWORD 72k
22.9.2008
PE413.281
PE413.284
PE413.289
PE413.298
 
B6‑0428/2008}
B6‑0431/2008}
B6‑0436/2008}
B6‑0445/2008} RC1
v skladu s členom 108(5) poslovnika, ki ga predlagajo:
   Giles Chichester in Urszula Gacek v imenu skupine PPE-DE
   Hannes Swoboda in Robert Goebbels v imenu skupine PSE
   Wolf Klinz, Sophia in 't Veld in Anne Laperrouze v imenu skupine ALDE
   Andrzej Tomasz Zapałowski, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Eugenkjus Maldeikis, Adam Bielan, Ewa Tomaszewska in Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN
in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin:
   PPE-DE (B6‑0428/2008)
   ALDE (B6‑0431/2008)
   PSE (B6‑0436/2008)
   UEN (B6‑0445/2008)
o obvladovanju cen energije

Resolucija Evropskega parlamenta o obvladovanju cen energije 

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o odvisnosti od nafte z dne 29. septembra 2005 (P6‑TA (2005)361) in o krizi v ribiškem sektorju zaradi naraščanja cen goriva z dne 19. junija 2008 (P6-TA (2008)308),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o soočanju z izzivom višjih cen nafte (KOM(2008) 384),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 19. in 20. junija 2008,

–  ob upoštevanju sporazuma z neuradnega zasedanja sveta ECOFIN 12. in 13. septembra 2008,

–  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

A.  ker so poleti leta 2008 cene nafte realno dosegle najvišjo raven doslej, zvišale so se tudi cene drugih energetskih proizvodov, cene goriva za potrošnike pa so sledile trendu, ki so ga začele cene surove nafte, ker se je pritisk na cene nafte zaradi šibkega dolarja še povečal,

B.  ker bodo po ocenah cene nafte srednjeročno in dolgoročno ostale visoke, to pa bo negativno vplivalo na inflacijo in rast gospodarstva v EU,

C.   ker višje ravni cen ogrožajo kupno moč državljanov EU, pri čemer najhujše posledice doletijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki in energetsko intenzivne industrijske sektorje,

D.   ker na porast cen energije vpliva več zapletenih nizov dejavnikov: strukturni premik pri ponudbi nafte in povpraševanju po njej, vse manjše število in obseg novih naftnih polj, omejena širitev proizvodnje nafte, geopolitični dejavniki, manj naložb v tehnološki napredek, visoki stroški naložb in pomanjkanje kvalificirane delovne sile v glavnih državah proizvajalkah; ker nekatere države proizvajalke nafte naravne vire pogosto izrabljajo v politične namene,

E.  ker so boljša preglednost in zanesljivost ter pogostejše objavljanje podatkov o komercialnih zalogah nafte pomembni za učinkovito delovanje naftnih trgov,

F.  ker so sedanji finančni pretresi prisilili vlagatelje v iskanje alternativnih naložb in so prispevali k večji kratkoročni cenovni nestabilnosti,

G.   ker je gospodarstvo EU še vedno zelo odvisno od uvoza nafte in so morebitna nova polja večinoma na „nekonvencionalnih nahajališčih“, zaradi česar se povišajo stroški naložb v njihov razvoj,

H.  ker bi skupna evropska zunanja energetska politika, temelječa na solidarnosti in raznovrstnosti ter spodbujanju trajnosti, ustvarila sinergije, ki bi zagotovile varnost oskrbe za Evropsko unijo in povečale njeno moč, sposobnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost kot svetovnega akterja,

1.  poudarja, da bodo potrebe po energiji rasle tudi v prihajajočih desetletjih, v kolikor ne bo prišlo do usklajenega preobrata v energetski politiki in porabi energije na svetovni ravni; izraža zaskrbljenost nad zvišanjem cen energije, zlasti zaradi negativnih posledic za svetovno gospodarstvo in potrošnike ter ovir, ki jih povzroča za uresničevanje ciljev lizbonske strategije;

2.  poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo gospodarstvu EU omogočili, da ostane konkurenčno in se prilagodi okolju z novimi cenami energije;

3.   poziva k močni politični zavezanosti za sprejetje konkretnih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po energiji, spodbujanje obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, povečevanje raznolikosti oskrbe z energijo ter zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv; meni, da so ti ukrepi najustreznejši odgovor na visoke cene energije, saj bi povečali stabilnost na energetskih trgih, omogočili dolgoročne stroškovne prednosti za potrošnike in izpolnili cilje okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in z njo povezanega kjotskega protokola; se strinja, da morajo tem strateškim ukrepom slediti ustrezna finančna sredstva za področje raziskav in razvoja;

4.  meni, da morajo države članice sprejeti kratkoročne in ciljno usmerjene ukrepe, da se ublaži negativni učinek na najrevnejša gospodinjstva; hkrati meni, da se je treba izogibati ukrepom, ki bi povzročili višjo inflacijo, saj lahko poslabšajo vzdržnost javnih financ in jih višje cene nafte lahko izničijo;

5.  ponavlja svoje stališče iz prve obravnave o spremembi direktiv 2003/54/ES (poročilo Morgan) in 2003/55/ES (poročilo LaRussa); meni, da bi morala Komisija predložiti sporočilo o reševanju težav zaradi pomanjkanja energije v Evropski uniji; poziva države članice, naj oblikujejo nacionalne opredelitve pomanjkanja energije in razvijejo nacionalne akcijske načrte za njegovo odpravo; poziva Komisijo, naj nadzoruje in usklajuje podatke, ki jih zagotavljajo države članice, poleg tega pa zagotovi spoštovanje obveznosti univerzalne storitve in obveznosti javnih služb;

6.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo predlagana listina o pravicah potrošnikov energije jasno določala pravice potrošnikov; poziva nacionalne regulativne organe, da uporabljajo pooblastila, ki so jim na voljo za pomoč potrošnikom;

7.  je seznanjen s padcem cen surove nafte, ki so se v zadnjih nekaj tednih znižale na 100 dolarjev na sodček, s čimer je bil prekinjen trend njihovega nepretrganega naraščanja; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da potrošniki še vedno plačujejo visoke cene energije, ki v celoti ne odražajo znižanj cen surove nafte; poziva Komisijo, naj spremlja gibanje cen, zlasti kako podražitve in pocenitve vplivajo na potrošnike;

8.   poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost s pravili EU o konkurenci in se zlasti osredotoči na preiskovanje protikonkurenčnih praks v sektorju plina, električne energije, rafiniranja nafte in distribucije do točk potrošnje ter boj proti takšnim praksam;

9.  poziva Komisijo, naj preuči povezavo med cenami nafte in plina v dolgoročnih pogodbah o plinu ter pripravi ustrezen politični odziv;

10.  podpira ukrepe, ki bi energetsko intenzivnim industrijskim in storitvenim sektorjem olajšali proces prilagajanja za večjo energetsko učinkovitost; vendar poziva Komisijo, naj spremlja učinek teh ukrepov in ustrezno ukrepa, če pride do izkrivljanja konkurence;

11.  poleg tega poudarja, da obnovljivi viri energije skupaj z ukrepi za smotrno ravnanje z energijo, med njimi pobude za izboljšanje energetske učinkovitosti gospodinjstev, zmanjšujejo odvisnost Evrope od uvoza energije ter posledično tudi s tem povezana politična in gospodarska tveganja;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli pri oblikovanju energetske politike EU prednost varčevanje z energijo, energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije, zlasti v okviru prihajajočega strateškega pregleda energetske politike;

13.  meni, da bi morala imeti Evropska investicijska banka pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju sredstev za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije ter projekte raziskav in razvoja, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih;

14.  ugotavlja, da so se davčni prihodki iz energije v nekaterih državah članicah povečali zaradi nedavnih podražitev nafte; poudarja, kako pomembna je ustrezna davčna politika, kot sredstvo za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, odziv na podnebne spremembe in uvedbo pobud za naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljivo energijo in okolju prijazne proizvode;

15.  poziva Komisijo, naj po natančni preučitvi učinkov, ki bi jih davčni ukrepi lahko imeli na inflacijo, nove naložbe in prehod na evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, predstavi svoj predlog o pregledu direktive o obdavčitvi energije;

16.  poudarja pomen boljše preglednosti in zanesljivosti podatkov o naftnih trgih in komercialnih zalogah nafte; meni, da je treba izboljšati razumevanje razvoja cen naftnih proizvodov; poziva k pravočasni reviziji zakonodaje Skupnosti o varnostnih zalogah nafte;

17.  poudarja, da bi morala EU v zvezi z energetsko politiko nastopati enotno; ponovno poudarja pomen skupne energetske politike EU in zavezanosti k evropski sosedski politiki; meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri energetskem dialogu s državami, ki so najpomembnejše dobaviteljice nafte in plina; pozdravlja zamisel o srečanju na visoki ravni med državami porabnicami in državami proizvajalkami nafte in plina, katerega cilj je izboljšanje stabilnosti cen nafte in predvidljivosti pri oskrbi ter plačevanje nafte v evrih;

18.  spodbuja podjetja iz EU, naj bodo bolj proaktivna, in sicer z dodatnimi naložbami, ter naj pri novih tehnologijah prevzamejo vodilno vlogo na področju strokovnega in inženirskega znanja, da bi za glavne države proizvajalke ostala ključni partner; poudarja, da so naložbe še posebej potrebne za razvoj rafinerijske panoge in raziskovanja, s čimer bi lahko bili kos povečanemu povpraševanju;

19.   ugotavlja, da je treba izboljšati družbeno odgovornost podjetij v glavnih naftnih družbah, da bi se več zasebnih naložb v energijskem sektorju preusmerilo v programe varčevanja z energijo in alternativne energetske tehnologije ter raziskave in razvoj;

20.  poziva države članice, naj uskladijo politične ukrepe za spopadanje z višjimi cenami energije; poziva Komisijo, naj pripravi študijo na podlagi najbolj uspešnih ukrepov, ki jih države članice izvajajo za soočanje z izzivi visokih cen energije;

21.  poziva Svet, naj si prizadeva za čimprejšnjo dosego sporazuma o nadaljnjih pomembnih ukrepih za resnično liberaliziran notranji energetski trg, saj bo to zmanjšalo ranljivost EU zaradi cen nafte in povečalo varnost oskrbe; v zvezi s tem izraža močno podporo dokončnemu oblikovanju notranjega energetskega trga EU;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov