Predlog skupne resolucije - RC-B6-0543/2008Predlog skupne resolucije
RC-B6-0543/2008

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE

21.10.2008

v skladu s členom 103(4) poslovnika, ki ga predlagajo:
in ki nadomesti predloge naslednjih političnih skupin: o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008

Postopek : 2008/2523(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B6-0543/2008
Predložena besedila :
RC-B6-0543/2008
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta   o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega sveta ter izjave Komisije o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nadzornem okviru EU in ukrepih za zagotavljanje finančne stabilnosti v EU, sprejetih 14. maja 2008, in sklepov Sveta o s tem povezanih vprašanjih na sejah 3. junija 2008, 4. decembra 2007 in 9. oktobra 2007,

–  ob upoštevanju člena 103(4) svojega poslovnika,

A.  ker je EU v kritičnem položaju, kar zadeva finančno krizo, izziv podnebnih sprememb in potrebo po oblikovanju jasnega institucionalnega dogovora,

B.  ker se je sedanja finančna kriza, ki so jo sprožila tvegana hipotekarna posojila v Združenih državah in ki med drugim izvira iz časa pretirano ekspanzivne monetarne politike zveznih rezerv ZDA, premajhne preglednosti na finančnih trgih, prevelikega vpliva finančnih institucij, pomanjkljivega nadzora finančnih trgov, slabe kakovosti ocen in napačnih predvidevanj glede razvoja cen nepremičnin, zaradi čedalje tesneje povezanih trgov razširila po vsem svetu,

C.  ker so inovacije finančnih trgov lahko uporabne, vendar morajo biti taki finančni proizvodi pregledni in jih je treba urediti, da se zagotovi pravo ravnotežje med učinkovitostjo in stabilnostjo, ter ker morajo finančni trgi služiti dejanskemu gospodarstvu,

D.  ker obstoječi instrumenti niso uspeli zajeziti učinka finančne krize, tako da bi kar se da zmanjšali kolektivne stroške ter preprečili tveganje, in ker je treba na ravni EU zagotoviti dosleden nadzor vse bolj povezanih evropskih finančnih trgov; ker kljub vsemu finančna stabilnost in krizno upravljanje vključujeta širši niz akterjev, ne zgolj nadzornike,

E.  ker v sklepih Evropskega sveta glede finančne krize ni omenjen Evropski parlament kot sozakonodajalec pri izvajanju njegovih odločitev,

F.  ker je parlamentarni postopek za odobritev lizbonske pogodbe zaključilo 24 držav članic; ker so institucionalne reforme iz lizbonske pogodbe nujno potrebne za zagotovitev nemotenega in uravnoteženega delovanja Evropske unije s popolnim demokratičnim nadzorom,

G.  ker je zaradi pomembnih političnih dogodkov v letu 2009, zlasti evropskih volitev ter oblikovanja nove Evropske komisije, potrebna jasnost o tem, katere institucionalne določbe se bodo uporabljale,

H.  ker ima EU pomembno vlogo v svetovnem merilu pri boju proti podnebnim spremembam, tako s svojim vodenjem v mednarodnih pogajanjih kot z znatnimi znižanji, h katerim se je EU obvezala v 27 državah članicah; ker se je v zvezi s tem Evropski svet marca 2007 zavezal, da bo do leta 2020 dosegel vsaj 20-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter da bo ta cilj povišal na 30 % v primeru sprejetja celovitega mednarodnega sporazuma,

I.  ker je boj proti podnebnim spremembam eno glavnih vprašanj in ciljev Evropske unije ter ga je treba obravnavati s celostnim pristopom na mednarodni ravni,

J.  ker sta izpolnjevanje ciljev lizbonske in göteborške strategije ter sprejetje energetskega in podnebnega svežnja dolgoročni naložbi in ker mora biti vloga Evropske investicijske banke pri tem še dodatno okrepljena,

Makroekonomski vpliv globalne finančne krize na dejansko gospodarstvo

1.  odločno poudarja, kako pomembno je, da se evropska makroekonomska politika odzove hitro in zelo usklajeno, da bi ponovno oživila svetovno gospodarsko rast; vseeno ugotavlja, da se ne smejo ogroziti načela pakta stabilnosti in rasti ter da bi si morale države članice prizadevati za konsolidacijo proračuna;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi razmer na finančnih trgih in poziva, da je treba dodatno okrepiti usklajeno delovanje, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v trge;

3.  pozdravlja sklepe Evropskega sveta, ki je ratificiral ukrepe, za katere se je 12. oktobra odločila euroskupina, kot prvi pomembni in usklajeni korak k obnovitvi zaupanja v trge, spodbuditvi medbančnih posojil in krepitvi lastnih sredstev bank, da bi lahko še naprej posojale podjetjem in gospodinjstvom; se strinja, da so bili ti ukrepi potrebni za zajezitev sedanje finančne krize;

4.  meni, da je nujno, da države članice pokažejo odločno zavezanost in sposobnost učinkovitega upravljanja krize za ponovno vzpostavitev stabilnih tržnih razmer, saj je to bistveno za zaupanje, meni, da prvo srečanje voditeljev držav in vlad euroobmočja, ki sprejemajo odločitve v takšni sestavi, zahteva nadaljnji razvoj;   

5.  ugotavlja, da ta kriza ne vpliva le na finančne trge, ampak tudi na preživetveno sposobnost podjetij, delovna mesta, osebne finance ter mala in srednja podjetja, ter da bi bile posledice nepredstavljive, če nacionalni organi, Evropska centralna banka ter druge centralne banke ne bi uvedli ukrepov za povrnitev zaupanja v finančni sistem;

6.  poudarja potrebo po ukrepanju v zvezi s finančno stabilnostjo in sistemskim tveganjem; poziva Komisijo in Svet, da ponovno oživita lizbonski program in da prilagodita nacionalne programe reforme držav članic v času izkrivljanj na gospodarskem področju pa vse do konca leta, da se zavarujejo delovna mesta in dohodki državljanov EU;

7.  je prepričan, da potrebujemo trajnostno in v rast usmerjeno makroekonomsko okolje; opozarja, da je izjemno pomembno, da imajo državljani ter mala in srednje velika podjetja še naprej dostop do posojil, ter da se nadaljujejo naložbe v infrastrukturo v EU, da bi preprečili občuten padec gospodarske rasti in zaposlenosti; poudarja vlogo, ki jo lahko pri tem odigra Evropska investicijska banka;

Strategije izhoda iz finančne krize

8.  odločno podpira ukrepe, s katerimi bi ponovno dosegli likvidnost trgov, tako da bi bilo podjetjem in posameznikom ponovno na voljo kreditiranje; se zaveda, da je treba davkoplačevalcem zagotoviti, da bo pri vseh ukrepih upoštevana njihova zaskrbljenost, in ugotavlja, da je ponovna vzpostavitev stabilnega finančnega stanja nadvse pomembna za gospodarsko rast v prihodnje; poziva države članice, naj proučijo delovanje sedanjega finančnega sistema, če želijo zares povrniti zaupanje v finančne trge in se spoprijeti s finančno krizo na svetovni ravni;

9.  pozdravlja hiter in celovit odziv Komisije v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči za ukrepe, sprejete v zvezi s finančnimi institucijami; v zvezi s strogim nadzorovanjem zasilnih ukrepov poziva Komisijo, naj ustanovi meddisciplinarno skupino, ki bo vključevala strokovnjake iz generalnega direktorata Komisije za konkurenco, nadzornike 3L3 in evropski sistem centralnih bank, da se združijo znanje in izkušnje in se zagotovi, da se bodo v državah članicah sprejemale uravnotežene, nepristranske in kakovostne odločitve;

10.  ceni odločitev Komisije, da bo oblikovala skupino na visoki ravni za pripravo nadzorne strukture, ki bo trdna in vzdržna ter bo zagotavljala boljše medsektorsko in čezmejno povezovanje ter usklajevanje; poudarja, da je treba natančno opredeliti kratkoročni mandat te skupine ter da mora poročati Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu;

11.  odobrava oblikovanje „enote za finančno krizo“ in poziva Svet, naj kratkoročno soglaša z načinom njenega delovanja in z njenim sodelovanjem z že ustanovljeno skupino na visoki ravni; močno obsoja, da Evropski parlament vanjo ni bil vključen; podpira vzpostavitev sistema za zgodnje opozarjanje z večjimi pristojnostmi, ki bi ga vodili Komisija in Evropska centralna banka, ki bi imel pooblastila za usklajevanje in izvrševanje ter pri katerem bi morali sodelovati odbori na 3. ravni;

12.  odobri sklep Sveta o okrepitvi vloge Evropske investicijske banke kot posojilodajalca in posojilojemalca;

13.  izraža zaskrbljenost zaradi tveganja na finančnih trgih, do katerega prihaja zaradi velikosti državnih svežnjev podpore, ter meni, da je v interesu davkoplačevalcev in proračunov držav članic, da vsako reševanje finančne institucije z javnimi sredstvi spremljajo javni nadzor, izboljšave v upravljanju, omejevanje plač, povečana odgovornost javnim organom ter naložbene strategije za dejansko gospodarstvo;

Izboljšava pravne ureditve

14.  poziva Svet, naj sodeluje s Parlamentom, in Komisijo, naj uporabi svoja pooblastila pri dajanju pobud ter predlaga ukrepe za krepitev regulativnega in nadzornega okvira EU ter reševanja krize na regulativni ravni EU;

15.  poudarja, da je treba temeljito preučiti vzroke sedanje finančne krize, zlasti ustreznost nadzora in upoštevanje veljavnih pravil; ponovno poziva k zakonodajnim ukrepom, zlasti ukrepom regulacije in nadzora bank, vloge bonitetnih agencij, listinjenja in pregleda nad njim, skladov tveganega kapitala in drugih vrst novih institucij, vloge vzvodov, zahtev preglednosti, pravil o likvidaciji, kliringa na zunajborznem trgovanju in mehanizmov za preprečevanje kriz; pozdravlja predlog Komisije, da se poviša najnižje zavarovanje depozitov v bankah in ponovno poudarja svojo zavezo, da bo predlog hitro preučil;

16.  ponovno poudarja, da je treba okrepiti lamfalussyjev proces, kot se zahteva v nedavnem poročilu Parlamenta o prihodnji strukturi nadzora (A6-0359/2008), vključno z nadzorom kolegijev nad največjimi čezmejnimi finančnimi skupinami in zagotavljanjem jasnega pravnega statusa in močnejših pristojnosti za odbore na 3. ravni, da se izboljša nadzor v EU in pomaga mednarodnemu dialogu in usklajevanju politik na tem področju;

17.  poudarja, da krize, ki presega nacionalne pristojnosti, ne morejo reševati samo nacionalni organi vsak zase, ter da sta pri čezmejnih krizah bistvena sodelovanje in medsebojno zaupanje nadzornih organov; poziva Komisijo in odgovorne nacionalne organe, naj skupaj pripravijo ustrezne predloge za učinkovito reševanje krize, ki bi jih nato Parlament nadalje obravnaval; opozarja na pomen močne usklajenosti na ravni EU, kadar gre za srečanje skupine G8, ter je trdno prepričan o globalnih odgovorih na krizo, ki bi spodbudili vzpostavitev novega mednarodnega finančnega reda z reformo brettonwoodskih institucij;

18.  pozdravlja pobudo za čimprejšnjo mednarodno konferenco, na kateri bi razpravljali o regulativnih in nadzornih ukrepih, ki jih je treba uvesti, da bi se odzvali na sedanjo krizo; je prepričan, da mora EU imeti glavno vlogo v razpravi o prihodnosti mednarodne finančne strukture; poziva Evropski svet in Komisijo, naj v ta postopek vključita Evropski parlament;

19.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog za revizijo direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov;

Lizbonska pogodba

20.  ponovno izraža svoje spoštovanje do izida irskega referenduma in do izida postopka ratifikacije v drugih državah članicah ter meni, da je mogoče odpraviti zadržke, ki jih je izrazilo irsko ljudstvo, da se pred evropskimi volitvami zagotovi rešitev, ki bo sprejemljiva za vse; je pripravljen irski vladi in parlamentu ponuditi kakršno koli pomoč, ki jo utegneta potrebovati, da bi predstavila vrsto predlogov, ki bodo privedli do širšega in bolj informiranega konsenza v irskemu javnemu mnenju o prihodnosti te države v okviru reformirane in okrepljene Evropske unije in ki bodo sprejemljivi za partnerice Irske iz EU;

21.  poziva Evropski svet, naj na naslednjem zasedanju opredeli metodo in časovni razpored, ki bosta omogočila dosego tega rezultata;

Energetika in podnebne spremembe

22.  meni, da zaradi sedanje mednarodne finančne krize ne bi smeli dvomiti o podnebnih ciljih EU za obdobje po letu 2012; se obvezuje k tesnemu sodelovanju s Svetom in Komisijo, da bi v čim krajšem času dosegli učinkovit in izvedljiv sporazum o svežnju predlogov na področju podnebnih sprememb in energije; poudarja, da je za industrijo EU, njene delavce in potrošnike bistvena natančna ocena ukrepov, s katerimi naj bi dosegli te cilje, zato da se ugotovi, kako bi vplivali na sektorsko in splošno konkurenčnost podjetij EU; opozarja Svet, da gre v tem primeru za postopek soodločanja, kjer je potrebna kvalificirana večina;

23.  poziva Svet, naj ohrani predlagane visoko zastavljene cilje, da bi do leta 2020 dosegli zavezujoč 20-odstotni delež trajnostne energije iz obnovljivih virov v skupni končni porabi energije v Skupnosti ter zavezujoč 10-odstotni delež energije iz trajnostnih obnovljivih virov energije v prometnem sektorju v vseh državah članicah;

24.  je seznanjen, da je Evropski svet podprl premik v smeri 30-odstotnega zmanjšanja izpustov, če bi bil sprejet mednarodni sporazum in pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivim ciljem zmanjšanja izpustov ter ustrezno prispevajo tudi gospodarsko naprednejše države v razvoju, v skladu z njihovo odgovornostjo in glede na njihove zmogljivosti;

25.  opozarja, da je za industrijo EU bistveno, da se za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni „premestitvi“/selitvi emisij CO2 in izgubi konkurenčnosti, uvedejo potrebni prilagodljivi ukrepi;

26.  opozarja, da so bile ugotovljene možnosti, da bi zajemanje in shranjevanje ogljika pripomoglo k pomembnejšemu zmanjšanju izpustov CO2 v sektorju proizvodnje električne energije in v industrijskih obratih, med drugimi te možnosti priznava medvladni forum o podnebnih spremembah; zato poziva Svet, naj zagotovi ustrezna sredstva, da bo lahko do leta 2015 začelo delovati 12 predstavitvenih projektov, h katerih izgradnji je pozval;

27.  poudarja potrebo po vključitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil kot enega od zakonodajnih predlogov v celotnem svežnju o podnebnih spremembah in energetiki;

Zanesljivost oskrbe z energijo

28.  poziva k močni politični zavezanosti prehodu na gospodarstvo EU z nizkimi emisijami ogljika, s povečano porabo domačih virov, decentralizirano proizvodnjo energije in ukrepi za varčevanje z energijo, da bi se spodbujali obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in drugi viri energije z nizko vsebnostjo ogljika, raznolikost oskrbe z energijo ter da bi se zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, saj je ta premik najbolj logičen odziv na višje cene nafte; se zavzema za to, da bi tem strateškim ukrepom sledile večje finančne obveznosti na področju raziskav in razvoja;

29.  poziva Svet in Komisijo, naj odločno sledita priporočilom Evropskega parlamenta v zvezi s skupno evropsko zunanjo politike o energiji, zlasti s spodbujanjem enotnosti Evropske unije na pogajanjih z dobavitelji energije ter tranzitnimi državami, zaščito interesov EU kot celote, razvijanjem učinkovite diplomacije na področju energetike, sprejemanjem učinkovitejših mehanizmov odzivanja na krizne razmere ter z zagotavljanjem diverzifikacije dobaviteljev energije; poudarja, da je treba zaradi tega sprejeti ustrezno strategijo in zagotoviti vse potrebne instrumente za njeno izvedbo; poziva, da je treba posebno pozornost nameniti vzpostavitvi potrebnih manjkajočih medsebojnih povezav, zlasti v vzhodnem delu Evrope;

30.  pozdravlja poziv Sveta h krepitvi in dopolnitvi kritične infrastrukture; poziva Komisijo, naj vzpostavi delovanje vseevropskih energetskih omrežij in prednostni načrt medsebojnega povezovanja, ob tem pa naj ne zanemari infrastrukturo za sprejemanje in shranjevanje utekočinjenega zemeljskega plina; pozdravlja posebno pozornost, s katero se obravnavajo odročne regije EU; poudarja pomembnost nadaljnjega razvoja infrastrukture za medsebojno evropsko povezovanje in omrežne infrastrukture, da se prenesejo na trg vse večje količine vetrne energije z morja; ugotavlja, da bodo za čezmejne povezave potrebni posebni ukrepi, kot sta prednostno dodeljevanje sredstev ali davčne olajšave; ugotavlja, da bo dokončanje manjkajočih povezav v vseevropskih energetskih omrežjih izboljšalo zanesljivost oskrbe in prispevalo h končni vzpostavitvi notranjega trga;

31.  poudarja potrebo po povečanju sodelovanja s sosednjimi državami iz črnomorske regije v institucionalnem in večstranskem okviru, ki bo vključeval vprašanja v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo in njenega prenosa, ter preglednosti dejavnosti na trgu;

32.  izpostavlja, da je varnost oskrbe z energijo prednostna naloga za Evropsko unijo; v zvezi s tem poudarja, da mora razvoj skupnih načrtov EU na področju obnovljivih virov energije imeti ključno vlogo pri zagotavljanju oskrbe z energijo, ob spoštovanju lizbonskih in göteborških ciljev;

33.  poudarja, da energetska učinkovitost ni le eno izmed stroškovno najučinkovitejših sredstev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, temveč tudi neposredno pozitivno vpliva na gospodarstvo zaradi nižjih stroškov goriva in večje kupne moči potrošnikov za druge izdelke in storitve; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje politike energetske učinkovitosti in veljavne zakonodaje;

34.  meni, da je popolnoma delujoč notranji trg bistvenega pomena za varnost oskrbe; ugotavlja, da energetski trg EU še ni dokončno oblikovan in da je popolno delovanje nujno; pozdravlja poziv k dokončanju zakonodajnega svežnja o notranjem energetskem trgu pred koncem parlamentarnega obdobja; poziva Svet, naj na podlagi političnega dogovora, ki je bil dosežen 10. oktobra na svetu za energijo, začne pogajanja s Parlamentom o svežnju o notranjem energetskem trgu;

Evropski pakt o priseljevanju in azilu

35.  pozdravlja pobudo francoskega predsedstva o evropskem paktu o priseljevanju in azilu, kolikor ta spodbuja skladen in uravnotežen pristop k migracijam v okviru svojih dveh ciljev: zagotavljanje zakonitih poti za migracije in istočasno odpravljanje nezakonitih migracij; v zvezi s tem meni, da bi skupna politika priseljevanja morala temeljiti na predpostavki, da so priseljenci posamezni člani družbe in potencialni državljani; meni, da bi si poleg tega države članice morale prizadevati za vzpostavitev jasne in učinkovite politike za družbeno vključitev in integracijo; zato meni, da morajo pakt spremljati konkretni zakonodajni predlogi;

36.  se strinja s Svetom, da bi morali s paktom o priseljevanju zagotoviti okvir za delovanje pod okriljem prihodnjih predsedstev;

Nadaljnji ukrepi na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 1. septembra 2008

37.  meni, da konfliktov na Kavkazu ni mogoče rešiti z vojaškim posegom ter odločno obsoja dejanja vseh tistih, ki so želeli s prisilo in nasiljem spremeniti razmere v gruzijskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji;

38.  opozarja na nesorazmerne vojaške akcije Rusije v Gruziji na začetku avgusta, njen vdor globoko v državo ter enostransko odločitev, da prizna neodvisnost Abhazije in Južne Osetije;

39.  poziva Rusijo, naj spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Gruzije ter nedotakljivost njenih meja, ki jih priznavajo vse države članice Evropske unije;

40.  poudarja, da mora Evropska unija spremeniti svojo politiko do Rusije, če ta ne bo izpolnjevala svojih obveznosti v skladu s sporazumoma z dne 12. avgusta in 8. septembra;

41.  pozdravlja stališče Sveta o razmerah v Gruziji; ponovno opozarja na obveznosti iz sporazumov z 12. avgusta in 8. septembra; poudarja, da je umik ruskih čet z območij, ki mejijo na Južno Osetijo in Abhazijo, nujen dodatni korak; poziva k varni in hitri vrnitvi beguncev, ki bi ga spremljala namestitev opazovalcev EU na terenu; obžaluje neuspeh pogovorov med Rusijo in Gruzijo 15. oktobra 2008 v Ženevi;

42.  poleg tega obžaluje, da nadzorni misiji Evropske unije ni dovoljen vstop v separatistični regiji, kjer namerava Rusija namestiti 7600 pripadnikov redne vojske in s tem zamenjati manjšo skupino ruskih mirovnikov, ki so bili razporejeni na ta območja po sporazumih o prekinitvi ognja med letoma 1992 in 1994;

43.  z veseljem pričakuje rezultate mednarodne konference donatorjev za Gruzijo z 22. oktobra 2008; pozdravlja zavezo Komisije, da bo zagotovila močno politično, finančno in praktično podporo Gruziji; poziva Komisijo, naj predloži in hitro oblikuje ukrepe za obnovo konfliktnih območjih ter naj okrepi humanitarno pomoč, da bi ljudi, ki jih je vojna prizadela, preselila in jim še pred zimo našla zavetje;

44.  ugotavlja, da je treba ostala vprašanja reševati na mednarodni mirovni konferenci v Ženevi, zlasti v zvezi z razmerami v Južni Osetiji in Abhaziji in njuno prihodnostjo ter nadaljnjim zadrževanjem ruskih vojaških sil v Ahalgori in Pereviju v Južni Osetiji in v soteski Kodori v Abhaziji, ter da se do takrat odnosi med Evropsko unijo in Rusijo ne morejo popolnoma normalizirati;

45.  opozarja ruske oblasti, da je pomembno zagotoviti, da bodo lahko osebe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih in državljanskih pravic, v skladu z zavezo, ki jo je Rusija dala Svetu Evrope, delovale nemoteno in brez ustrahovanja;

46.  poziva Svet in Komisijo, naj razmislita o možnosti selektivne uporabe instrumenta evropske sosedske politike ter instrumenta za demokracijo in človekove pravice za Belorusijo tako, da se ponudi več pomoči beloruski civilni družbi; poudarja, da mora biti demokratična beloruska opozicija v celoti vključena v dialog med EU in Belorusijo;

47.  poziva Svet in Komisijo, naj začneta dialog z beloruskimi organi, ki bo temeljil na pogojnem in postopnem pristopu, z omejitvami, časovnimi razporedi, revizijskimi klavzulami in ustreznimi finančnimi sredstvi;

48.  pozdravlja podporo, ki jo je Evropski svet namenil „vzhodnemu partnerstvu“, ki ga Komisija ravno oblikuje, da bi okrepila odnose med Unijo in njenimi vzhodnimi sosedami; poudarja, da mora imeti to partnerstvo oprijemljivo in jasno vsebino, zlasti kar zadeva svobodo gibanja in prosto trgovino, pa tudi zadostna finančna sredstva v proračunu EU;

49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.