PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o svobodi obveščanja v Italiji in drugih državah članicah EU
19.10.2009
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
PPE (B7‑0088/2009)
ECR (B7‑0089/2009)
EFD (B7‑0091/2009)
Manfred Weber, Simon Busuttil, Mario Mauro, Salvatore Iacolino, Roberta Angelilli, Clemente Mastella, Elisabetta Gardini v imenu skupine PPE
Timothy Kirkhope v imenu skupine ECR
Fiorello Provera, Francesco Enrico Speroni v imenu skupine EFD
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi obveščanja v Italiji in drugih državah članicah EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju mednarodnih in evropskih obveznosti na področju človekovih pravic, med drugimi tistih, ki so zapisane v konvencijah Združenih narodov o človekovih pravicah in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanju člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah glede svobode izražanja in obveščanja ter pravice do pluralnosti medijev,
– ob upoštevanju člena 21 Ustave Italijanske republike,
– ob upoštevanju izjav Komisije in razprave, ki je 8. oktobra 2009 potekala v Evropskem parlamentu,
– ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,
A. ker je glede na to, da italijanski državljani, tudi novinarji, zgodovinarji, filozofi, akademiki, pisatelji in učitelji trdijo, da v vsakodnevnem življenju uživajo popolno svobodo izražanja, neprimerno trditi, da se v Italiji krši svoboda obveščanja,
B. ker je pomanjkanje svobode obveščanja značilno za življenje v diktatorskih in totalitarnih režimih, ki so v preteklosti državljanom kratili temeljne pravice in svoboščine ali to še vedno počnejo,
C. ker v Italiji svobodo tiska zagotavlja ustava, v kateri je zapisana tudi popolna svoboda misli in izražanja,
D. ker je v Italiji široka paleta svobodnih in neodvisnih medijev, vključno s časopisi, radijskimi in televizijskimi postajami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vsem pa je zagotovljena popolna svoboda obveščanja in izražanja,
E. ker je bilo po podatkih neodvisnega opazovalnega centra za medije iz Pavie maja in junija 2009 – med kampanjo za evropske volitve – v televizijskih dnevnikih državne televizije RAI 60 % časa namenjenega strankam opozicije, v televizijskih dnevnikih skupine Mediaset pa 49%,
F. ker je predsednik Italijanske republike Giorgio Napolitano nedavno med pogovori s poslanci Evropskega parlamenta, izvoljenimi v Italiji, opozoril, da Evropski parlament ne more delovati kot pritožbeno sodišče proti sklepom državnih parlamentov in politikam vlad ter da za to obstaja ustrezen organ,
G. ker, kakor je med razpravo o svobodi obveščanja v Italiji dejala komisarka Viviane Reding, poslanci v Evropskem parlamentu ne bi smeli „izkoriščati institucij EU za reševanje problemov, ki bi jih bilo treba v skladu s pogodbami reševati na državni ravni“,
H. ker je v Italiji uporaba pravnih sredstev v primerih suma obrekovanja na voljo vsakomur in je to zakonita pravica, ki jo lahko uživa vsakdo in so jo v preteklosti udejanjali politiki iz vseh strank; ker se uresničevanje te pravice nikakor ne more obravnavati kot ustrahovanje,
1. potrjuje, da sta svoboda obveščanja in svoboda tiska trdno uveljavljeni načeli v vsakdanjem življenju slehernega italijanskega državljana in nikakor nista ogroženi;
2. poudarja vlogo, ki jo imajo v Italiji lokalni in regionalni mediji pri spodbujanju medijskega pluralizma ter pri ohranjanju raznolikosti regionalnih jezikov in kultur;
3. poudarja tudi, da medijski pluralizem v Italiji zagotavlja tudi širok in prost dostop do najsodobnejših sredstev komuniciranja, kot so internet, digitalni mediji, satelitski in kabelski programi;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.