Predlog skupne resolucije - RC-B7-0090/2009Predlog skupne resolucije
RC-B7-0090/2009

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o svobodi obveščanja v Italiji in Evropski uniji

19.10.2009

v skladu s členom 110(4) poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0090/2009)
GUE/NGL (B7‑0092/2009)
S&D (B7‑0093/2009)
ALDE (B7‑0094/2009)

Monika Flašíková Beňová, Claude Moraes, David-Maria Sassoli v imenu skupine S&D
Niccolò Rinaldi, Sonia Alfano, Luigi de Magistris, Sophia in 't Veld, Jeanine Hennis-Plasschaert, Sarah Ludford, Sylvie Goulard, Renate Weber, Ivo Vajgl, Louis Michel, Olle Schmidt, Johannes Cornelis van Baalen, Giommaria Uggias, Gianni Vattimo, Vincenzo Iovine, Pino Arlacchi v imenu skupine ALDE
Daniel Cohn-Bendit, Judith Sargentini, Raül Romeva i Rueda, Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE
Lothar Bisky, Rui Tavares, Patrick Le Hyaric, Willy Meyer, Cornelis de Jong, Eva-Britt Svensson, Nikolaos Chountis v imenu skupine GUE/NGL


Postopek : 2009/2688(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B7-0090/2009
Predložena besedila :
RC-B7-0090/2009
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi obveščanja v Italiji in Evropski uniji

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti njenih členov, ki se nanašajo na spoštovanje, spodbujanje in zaščito temeljnih pravic, pa tudi členov 6, 22, 43, 49, 83, 87, 95 in 151 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s svobodo izražanja in obveščanja ter pravico do pluralnosti medijev,

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/65/ES z dne 11. junija 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o medijskem pluralizmu v državah članicah EU (SEK(2007)0032),

–   ob upoštevanju tristopenjskega pristopa do medijske pluralnosti, ki ga je opredelila Komisija, in neodvisne študije o kazalnikih pluralizma, ki so jo zanjo opravile Katoliška univerza v Leuvnu (ICRI), Srednjeevropska univerza (CMCS) in Mednarodna poslovna šola Jönköping (MMTC), skupaj s svetovalnim podjetjem Ernst & Young v Belgiji, in ki je bila dokončana leta 2009,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitve svobode izražanja in obveščanja v Evropski uniji in predvsem v Italiji[2],

–   ob upoštevanju izjav Komisije in razprave, ki je 8. oktobra 2009 potekala v Evropskem parlamentu,

–   ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A. ker Evropska unija jamči in spodbuja svobodo izražanja in obveščanja, kot je zapisano v členu 11 Listine o temeljnih pravlnost medijev osnovni pravici, in ker ti pravici zajemata svobodo izražanja mnenja ter svobodo prejemanja in posredovanja informacij brez vmešavanja ali pritiska javnih oblasti,

B.  ker Komisija kljub večkratnim pozivom Parlamenta, da je treba sprejeti direktivo o pluralnosti obveščanja in koncentraciji medijev, med revizijo direktive o televiziji brez meja ni pretehtala teh vprašanj, ampak se je ukvarjala samo z opredelitvijo posebnega tristopenjskega načrta na to temo, ki ga tvorijo priprava delovnega dokumenta (izdan leta 2007), opredelitev kazalnikov o ravni pluralnosti (iz neodvisne študije, izdane julija 2009) in predlog sporočila o teh kazalnikih (predvideno šele za leto 2010),

C. ker je Evropski parlament Komisijo v več resolucijah pozval, naj spodbuja ukrepe za zagotavljanje pluralnosti in reševanje vprašanja medijske koncentracije, nemudoma izda sporočilo o zaščiti pluralnosti medijev in medijski koncentraciji v državah članicah ter čim prej dopolni regulativni okvir s predlogom direktive o teh vprašanjih, pri čemer naj se sklicuje na jasno pravno podlago iz ustanovnih pogodb,

D. ker obstajajo znamenja, da je medijski pluralizem v več državah članicah ogrožen; ker je organizacija Freedom House v poročilu o svobodi tiska Italijo uvrstila na 73. mesto in opozorila na kritične razmere v Romuniji in Bolgariji; ker je visoki predstavnik OVSE za svobodo medijev v pismu, naslovljenem na italijanske oblasti in državno zvezo italijanskega tiska z dne 20. septembra 2009 prav tako izrazil zaskrbljenost glede razmer v Italiji;

E.. ker je v zadnjih nekaj mesecih v Italiji narasla zaskrbljenost zaradi trajnega navzkrižja interesov med lastništvom medijev in političnim nadzorom tako zasebnih kot javnih medijev ter nadzorom nad dodeljevanjem finančnih sredstev za oglaševanje; ker se je vlada zelo vmešavala v delovanje javne televizije, zlasti v programsko načrtovanje, imenovanje direktorjev in urednikov ter zaposlovanje novinarjev, kar vpliva na pluralnost medijev, na kar je opozoril italijanski osrednji inštitut za spremljanje medijev iz Pavie; ker italijanski predsednik vlade vlaga tožbe proti italijanskim in evropskim časopisom in je nedavno zahteval, da tiskovni predstavniki Komisije ne posredujejo informacij;

1.  je prepričan, da je svoboda prejemanja in posredovanja informacij brez vmešavanja javnih organov temeljno načelo, na katerega se opira Evropska unija, in nujen element demokracije, prav tako kot pluralnost medijev, saj sta obe zagotovljeni v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; znova poudarja, da ima Evropska unija politično in pravno dolžnost do državljanov, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja spoštovanje teh pravic;

2.  meni, da je treba obravnavati vse anomalije, kakršna sta navzkrižje interesov med politično, ekonomsko in medijsko močjo ter koncentracija neposrednega ali posrednega nadzora nad javnimi in zasebnimi mediji, ter poudarja potrebo po zagotovitvi neodvisnosti in neoviranega delovanja javnih občil v vseh državah članicah;

3.  je zlasti zaskrbljen zaradi razmer v Italiji in meni, da bi lahko imele posledice za vso Evropo in da bi neukrepanje Evropske unije oslabilo njeno verodostojnost pri določanju meril na področju temeljnih pravicah v zunanjih odnosih in v pristopnem postopku;

4.  obžaluje pritisk in ustrahovanje, ki so ju italijanski vladni organi usmerili proti italijanskim in evropskim časopisom, in podpira poziv predstavnika OVSE italijanskim oblastem, naj takoj ustavijo takšno početje, ter meni, da je vsakršno poseganje javnih oblasti v svobodo obveščanja z namenom nadzorovanja javne televizije nedopustno;

5.  v zvezi s tem znova poudarja, da je zakonodajni okvir EU o pluralnosti medijev in medijski koncentraciji še vedno neustrezen in da mora Evropska unija zato nujno uporabiti svoje pristojnosti na področju notranjega trga, avdiovizualne politike, konkurence, telekomunikacij, državnih subvencij, obveznosti javnih služb in temeljnih pravic državljanov, da bo lahko opredelila minimalne in nujne zahteve, ki jih bodo morale države članice spoštovati, če bodo hotele zagotavljati in spodbujati svobodo obveščanja in primerno raven pluralnosti medijev; ob upoštevanju tega Komisijo poziva, naj razišče tveganje medijskih kartelov in koncentracije medijev v Italiji;

6.  poziva Komisijo, naj potem, ko bo v sporočilu opredelila ustrezne kazalnike za ugotavljanje različnih ravni pluralnosti in neodvisnosti javnih medijev, kakor je Evropski parlament že večkrat zahteval in kar je napovedala tudi Komisija, nemudoma in ob polnem sodelovanju bodočega komisarja, pristojnega za področje temeljnih pravic, pripravi predlog direktive o medijski koncentraciji in zaščiti pluralnosti;

7.  svojemu pristojnemu odboru in Agenciji za temeljne pravice nalaga, naj zadevo spremljata ter o svobodi obveščanja, medijski koncentraciji in pluralnosti medijev poročata na plenarnem zasedanju;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope ter vladam in nacionalnim parlamentom držav članic, Agenciji za temeljne pravice in OVSE.