Predlog skupne resolucije - RC-B7-0187/2009Predlog skupne resolucije
RC-B7-0187/2009

    PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o nasilju v Demokratični republiki Kongo

    14.12.2009

    v skladu s členom 110(4) poslovnika,
    ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
    S&D (B7‑0187/2009)
    PPE (B7‑0190/2009)
    Verts/ALE (B7‑0193/2009)
    ECR (B7‑0195/2009)
    ALDE (B7‑0241/2009)

    Filip Kaczmarek, Gay Mitchell v imenu skupine PPE
    Thijs Berman, Richard Howitt v imenu skupine S&D
    Louis Michel v imenu skupine ALDE
    Bart Staes, Isabelle Durant, Raül Romeva i Rueda, Barbara Lochbihler v imenu skupine Verts/ALE
    Tomasz Piotr Poręba v imenu skupine ECR


    Postopek : 2009/2792(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    RC-B7-0187/2009
    Predložena besedila :
    RC-B7-0187/2009
    Sprejeta besedila :

    Resolucija Evropskega parlamenta o nasilju v Demokratični republiki Kongo

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. novembra 2009 o evropski varnostni in obrambni politiki,

    –   ob upoštevanju vmesnega in končnega poročila (S/2009/253 in S/2009/603) skupine strokovnjakov za Demokratično republiko Kongo, ustanovljene z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1771 (2007) in razširjene na podlagi resolucij št. 1807 (2008) in št. 1857 (2008), ter vsebovanih priporočil,

    –   ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 22. novembra 2007 o položaju v Demokratični republiki Kongo, zlasti na vzhodu države, in o njegovem vplivu na regijo,

    –   ob upoštevanju resolucije št. 60/1 generalne skupščine OZN z dne 24. oktobra 2005 o sklepih svetovnega vrha iz leta 2005, zlasti odstavkov 138 do 140 o odgovornosti za zaščito prebivalstva,

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2008 o razmerah v Demokratični republiki Kongo in posilstvu kot vojnem zločinu[1],

    –   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. oktobra 2009 o območju Velikih jezer,

    –   ob upoštevanju izjave Sveta z dne 10. oktobra 2008 o razmerah v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo,

    –   ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 1856 (2008) o razmerah v Demokratični republiki Kongo, v kateri je opredeljen mandat misije MONUC[2],

    –   ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

    A. ker so vojna in nemiri na vzhodu Demokratične republike Kongo povzročili vsesplošno in zaskrbljujočo pojavnost ubojev, razseljevanja prebivalstva in spolnega nasilja nad ženskami, ki ga izvajajo uporniške skupine, vladna vojska in policijske sile,

    B.  ker je konflikt v Demokratični republiki Kongo od leta 1998 do danes terjal 5,4 milijona življenj in je še vedno neposredni ali posredni vzrok za smrt približno 45.000 oseb vsak mesec[3], ker je po poročilih visokega komisarja OZN za begunce v Demokratični republiki Kongo okoli 1.460.000 notranje razseljenih oseb, od tega 980.000 v severnem Kivuju[4],

    C. ker je misija MONUC v Demokratični republiki Kongo od leta 1999, da bi obvarovala civilno prebivalstvo, vzpostavila mirovni proces v državi in vladi pomagala ponovno vzpostaviti nadzor nad regijami, ki jih nadzorujejo vojskujoče se frakcije,

    D. ker je operacija OZN v Demokratični republiki Kongo (MONUC) z 20.000 vojaki, navzočimi predvsem v severnem in južnem Kivuju, in s približno 1,4 milijarde ameriških dolarjev letno največja mirovna misija na svetu z mandatom, da uporabi vsa potrebna sredstva, da katero koli tujo ali kongovsko oboroženo skupino, ki bi ogrožala politični proces, odvrne od vsakršne uporabe sile in zaščiti civilno prebivalstvo pred neposredno grožnjo fizičnega nasilja,

    E.  ker nezakonita trgovina z rudninami v Demokratični republiki Kongo številnim vpletenim omogoča, da še naprej kupujejo rudnine z območij, ki so pod nadzorom uporniških skupin, to pa pomeni, da uporniške skupine financirajo, kar konflikt še podžiga in zaostruje,

    F.  ker so čete Demokratične republike Kongo in borci Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande očitno vpleteni v kriminalne združbe, ki v vzhodnem delu države izkoriščajo zlato in rudnine in jih prodajajo za orožje,

    G. ker je posiljevanje postalo vojno orožje, ki se ga poslužujejo uporniki, člani redne kongovske vojske in civilisti,

    H. ker je bilo od januarja 2009 v vojaških operacijah, tudi operaciji Kimia II, razoroženih 1243 od okoli 6000 borcev Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande, čeprav ti še naprej novačijo nove pripadnike in vzdržujejo obsežno, dobro razvito mrežo političnih in finančnih privržencev v svoji regiji in po svetu[5],

    I.   ker so nedavne vojaške operacije zaostrile humanitarno krizo ter povzročile množične pokole in kršenje človekovih pravic,

    J.   ker boji med kongovsko vojsko, uporniki odstavljenega generala Laurenta Nkunde in borci Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande ter borci Gospodove odporniške vojske Ugande še vedno povzročajo izjemno stisko civilnega prebivalstva v vzhodnih provincah Demokratične republike Kongo,

    K. ker kongovska vojska še vedno nima zadostnih človeških, tehničnih in finančnih virov za izvajanje nalog v vzhodnih provincah države, kar skupaj s pomanjkanjem discipline v njenih vrstah še dodatno ovira njeno vlogo pri zaščiti prebivalstva in ponovnem vzpostavljanju miru,

    L.  ker so Združeni narodi nedavno prekinili logistično pomoč in operativno podporo nekaterim enotam kongovske vojske zaradi domnev, da so njene čete od maja do septembra 2009 na območju severnega Kivuja pobile na desetine civilistov, tudi žensk in otrok,

    M. ker je bilo več humanitarnih organizacij prisiljenih prekiniti svoje delo in ker humanitarni delavci v severnem Kivuju ne morejo do najmanj 70 % tistih, ki potrebujejo pomoč,

    1.  najostreje obsoja pokole, zločine proti človeštvu, novačenje otrok vojakov in spolno nasilje nad ženskami in dekleti, ki so vsakdanja stvarnost; poziva vse vpletene, naj se še bolj borijo zoper nekaznovanost;

    2.  poziva k takojšnjem končanju nasilja in kršenja človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za onemogočenje tujih oboroženih skupin v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo, zlasti Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande in Gospodove odporniške vojske Ugande; zahteva, da te skupine nemudoma odložijo orožje in prenehajo napadati civilno prebivalstvo ter da vse strani, ki so 23. marca 2009 podpisale sporazum, spoštujejo premirje ter dane zaveze izvajajo učinkovito in v dobri veri,

    3.  ostaja izredno zaskrbljen zaradi vse slabših humanitarnih razmer na vzhodu Demokratične republike Kongo po grozodejstvih nad lokalnim prebivalstvom, na katere opozarjata nedavni poročili visokega komisarja OZN za človekove pravice; je prav posebej zaskrbljen zaradi nedavnih poročil, da so kongovski vojaki v severnokivujskih mestih Nyabiondo in Pinga namerno ubili najmanj 270 civilistov, pa zaradi nedavnih spopadov, zaradi katerih je s svojih domov v Dongu in okolici na zahodu pobegnilo 21.800 ljudi; poudarja potrebo po hitrem ukrepanju, da bi preprečili novo humanitarno katastrofo;

    4.  opozarja na temeljno vlogo misije MONUC, ki mora odločno in neprestano izvajati mandat in pravila o uporabi oboroženih sil, da bo učinkovito varovala prebivalstvo in ne bo na noben način podpirala tistih kongovskih enot, ki ne spoštujejo človekovih pravic;

    5.  priznava, da je misija MONUC s svojo prisotnostjo še naprej potrebna, in poziva, naj se stori vse, da bi lahko v celoti izvajala svoj mandat in zaščitila ogrožene osebe; v zvezi s tem poziva Svet, naj odigra vodilno vlogo pri tem, da bo varnostni svet OZN misijo dejansko podprl, okrepil njene operativne zmogljivosti in boljše opredelil njene prednostne naloge, ki jih je trenutno 41;

    6.  pozdravlja aretacijo Ignacea Murwanashyakaja, voditelja Demokratičnih sil za osvoboditev Ruande, in njegovega namestnika Stratona Musonija, ki so jo izvedli nemški organi in ki predstavlja pomemben korak v smeri odpravljanja nekaznovanosti;

    7.  poudarja, da morajo biti rehabilitacija in reforma pravosodja (ki bo upoštevala vidik preprečevanja in varstva in se bo borila proti nekaznovanosti spolnega nasilja) ter pomoč žrtvam in njihova ponovna družbena vključitev jedro programov za finančno pomoč; ob tem poziva, naj se primeri množičnih posilstev na vzhodu Demokratične republike Kongo predajo Mednarodnemu kazenskemu sodišču;

    8.  poudarja, da je treba kršitelje človekovih pravic iz vrst kongovske vojske privesti pred sodišče, pri čemer opozarja na ključno vlogo misije MONUC, zato pozdravlja politiko ničte strpnosti predsednika Kabile do spolnega nasilja in neprimernega ravnanja oboroženih sil ter vlado Demokratične republike Kongo spodbuja, naj nemudoma in ob pomoči misije MONUC začne izvajati novo strategijo proti nasilju na podlagi spola;

    9.  poudarja pomen ključnih nalog misije Evropske unije za pomoč in svetovanje za reformo varnostnega sektorja v Demokratični republiki Kongo (EUSEC RD Kongo), to je svetovanja in pomoči pri reformi obrambnega sektorja s ciljem izvedbe revidiranega načrta reforme kongovskih oboroženih sil, zato kongovske organe poziva, naj reformni proces okrepijo in ob ustrezni podpori misije EUSEC spodbudijo oblikovanje lastnega usklajevalnega mehanizma za reformo obrambnega sektorja; kot nujno spodbuja gradnjo vojašnic in posebnih ločenih bivališč za vojake;

    10. priporoča, da vlada Demokratične republike Kongo kot absolutno prednostno nalogo spodbudi varno in odgovorno ravnanje z zalogami orožja in streliva ter izvede nacionalni program za označevanje orožja v skladu s standardi protokola iz Nairobija in regionalnega centra za osebno in lahko orožje;

    11. pozdravlja napredek, ki je bil v tej regiji dosežen z boljšimi dvostranskimi diplomatskimi odnosi med Demokratično republiko Kongo in Ruando; obe državi poziva, naj v celoti izvajata mirovna sporazuma iz Nairobija in Gome, pa tudi sporazum iz Ihusija s 23. marca 2009;

    12. spodbuja vse vlade z območja Velikih jezer in mednarodno skupnost, naj nadaljujejo vzpostavljeni dialog, katerega cilj je uskladiti prizadevanja za ustavitev nasilja v vzhodnih delih Demokratične republike Kongo, pri čemer naj se pozornost nameni spravi, varnosti prebivalstva, večji odgovornosti sodstva ter vračanju in vključevanju v družbo beguncev in notranje razseljenih oseb;

    13. obžaluje porast nasilja nad humanitarnimi delavci, saj ima to hude posledice za humanitarne razmere na terenu; poziva tamkajšnje oblasti, naj temeljito raziščejo vsak posamezni incident, in se zavzema za večjo zaščito;

    14. poudarja, da je zaradi vse večjega števila notranje razseljenih oseb in vse slabših razmer potrebno neprestano in večje financiranje humanitarne pomoči na vzhodu Demokratične republike Kongo; v ta namen podpira poziv OZN in 380 humanitarnih in nevladnih organizacij s 30. novembra 2009, da je treba za humanitarno delo v letu 2010 zbrati 7,1 milijard ameriških dolarjev; poziva vse države članice, naj prispevajo svoj delež;

    15. ostaja zaskrbljen zaradi nezakonite trgovine z rudninami in drugimi naravnimi viri, ki jo na vzhodu Demokratične republike Kongo obvladujejo uporniške skupine; poziva Svet in Komisijo, naj v pogovorih z vladami Demokratične republike Kongo in sosednjih držav vztrajata pri uporabi učinkovitih sistemov sledljivosti in dokazil o izvoru naravnih virov ter se zavzameta za okrepljen boj proti korupciji;

    16. poziva k ponovnemu odprtju dialoga, na podlagi katerega je bil oblikovan program Amani za varnost, mir, stabilizacijo in obnovo severnega in južnega Kivuja;

    17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za skupno zunanjo in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, institucijam Afriške unije, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu podsekretarju Združenih narodov za humanitarne zadeve in koordinatorju za nujno pomoč, varnostnemu svetu Združenih narodov, komisiji Združenih narodov za človekove pravice ter vladam in parlamentom držav na območju Velikih jezer.