PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o Filipinih

20.1.2010

v skladu s členom 122(5) poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ALDE (B7‑0043/2010)
EFD (B7‑0044/2010)
PPE, ECR (B7‑0046/2010)
S&D (B7‑0047/2010)
GUE/NGL (B7‑0049/2010)
Verts/ALE (B7‑0050/2010)

Martin Kastler, Mario Mauro, Cristian Dan Preda, Bernd Posselt, Monica Luisa Macovei, Eija-Riitta Korhola, Tunne Kelam, Jean-Pierre Audy v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Marc Tarabella v imenu skupine S&D
Marielle De Sarnez v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Christian Engström, Emilie Turunen, Raül Romeva i Rueda, Gerald Häfner v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Antoni Legutko v imenu skupine ECR
Marie-Christine Vergiat, Rui Tavares v imenu skupine GUE/NGL
Fiorello Provera, Rolandas Paksas, Juozas Imbrasas v imenu skupine EFD

Resolucija Evropskega parlamenta o Filipinih

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva EU z dne 25. novembra 2009 o ubojih v provinci Maguindanao na Filipinih in izjave posebnega poročevalca ZN Philipa Alstona z dne 2. decembra 2009 o izvensodnih ubojih,

–   ob upoštevanju pakta ZN o državljanskih in političnih pravicah ter dodatnega protokola, katerega podpisnica je država Filipini,

–   ob upoštevanju nacionalnega strateškega dokumenta Komisije za obdobje 2007–2013 za Filipine,

–   ob upoštevanju finančnega sporazuma za podporni program za pravosodje EU – Filipini, podpisanega oktobra 2009, ki naj bi pospešil sodne postopke proti storilcem izvensodnih ubojev,

–   ob upoštevanju predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev, ki bodo potekale na Filipinih v ponedeljek, 10. maja 2010,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Filipinih,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A. ker so politične usmrtitve in izginotja, zlasti pripadnikov opozicijskih organizacij, novinarjev, aktivistov za človekove pravice in verskih voditeljev na Filipinih še vedno pogosti; ker organizacije za človekove pravice navajajo več kot 1000 umorov in izginotij iz političnih razlogov v zadnjem desetletju,

B.  ker dejanska nekaznovanost storilcev in nezmožnost vlade, da bi v državi učinkovito preprečila nasilje iz političnih razlogov, zelo otežujeta kaznovanje odgovornih, kljub obvezam, ki jih je vlada sprejela med univerzalnim periodičnim pregledom leta 2008;

C. ker je na stotisoče ljudi še vedno razseljenih po državi zaradi konflikta med vlado in Morsko islamsko osvobodilno fronto ter Novo ljudsko vojsko, ki še vedno deluje po vsej državi, ter zaradi vojaških operacij proti kriminalnim skupinam, kot je skupina Abu Sayyef v otoških provincah Sulu in Basilan na zahodnem Mindanau;

D. ker je 23. novembra 2009 sto oboroženih moških iz lokalne milice, ki jo je vodila družina Ampatuan, vključno z uradniki lokalnih policijskih sil, mučilo in surovo umorilo 57 članov konvoja, tudi družinske članice Esmaila Mangudadata, od katerih so bile nekatere posiljene, odvetnike in 30 novinarjev, ki so nameravali vložiti Mangudadatuvo kandidaturo za guvernerja province Maguindanao na Mindanau,

E.  ker je ta pokol, ki je povzročil največje število smrti novinarjev v enem incidentu kjer koli na svetu, grozljivo razkril obseg vpliva vojaških vodij, korupcije varnostnih sil in nekaznovanosti najbolj krutih zločinov na Filipinih,

F.  ker so začetna poizvedovanja o tem incidentu pokazala vse znake slabega delovanja sistema, saj so varnostne sile pozno prispele na kraj incidenta, s preiskavami se je odlašalo, analize kraja zločina so neprimerne, prav tako ni volje, da bi izprašali vojaške in policijske uslužbence, ki so osumljeni sodelovanja, priče pa so ustrahovane in preganjane; ker je to povzročilo odpoved prvega sodnika, dodeljenega zadevi 16. decembra 2009,

G. ker je filipinska vlada 24. novembra 2009 v obeh zadevnih provincah razglasila nujne razmere, za mir in red pa je pooblastila vojsko, povabila mednarodne forenzične strokovnjake za pomoč pri preiskavi ter 4. decembra 2009 v Maguindanau za teden dni razglasila vojaško upravo, prvič po letu 1972,

H. ker je to privedlo do aretacij vodilnih članov družine Ampatuan in njihovih obtožb za večkratne umore ter do odkritja ogromne zaloge orožja in na tisoče skritih kartic za identifikacijo volivcev, kar kaže na masovno ponarejanje glasov v korist politične skupine predsednice Arroyo iz stranke Lakas Kampi CMD,

I.   ker so bile volitve na Filipinih v preteklosti omadeževane s pogostimi izvensodnimi uboji političnih nasprotnikov, ki so jih zagrešile zasebne vojske in milice, mnoge od njih oborožene z orožjem, ki ga je odobrila vlada, najele pa so jih politično vplivne družine,

J.   ker je bilo med predvolilno kampanjo leta 2007 umorjenih približno 60 kandidatov, leta 2004 pa 41 kandidatov, kar vzbuja zaskrbljenost, da bo pred volitvami maja 2010 ubojev političnih aktivistov še več,

K. ker surovi uboji v Maguindanau pomenijo veliko nazadovanje na področju miru in demokracije na Filipinih in bodo otežili mirovna pogajanja med filipinsko vlado in Morsko islamsko osvobodilno fronto, ki jih je omogočila malezijska vlada in so se ponovno začela 8. decembra 2009 v Kuala Lumpurju,

1.  močno obsoja pokol v Maguindanau 23. novembra 2009 ter izraža solidarnost z družinami umrlih;

2.  pozdravlja odziv filipinske vlade na pokol, a obžaluje začetno oklevanje, ter poudarja, da morajo biti policijske preiskave celovite in neodvisne ter da jim mora slediti učinkovito sojenje, tudi članom varnostnih sil, ki so osumljeni udeležbe;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi osebnih vezi, ki jih imajo člani uprave z družino Ampatuan, kar lahko oteži nepristransko preiskavo ubojev, namesto da bi k temu prispevalo, ter poziva, naj državni urad kriminalistične policije zasliši družino Ampatuan;

4.  poziva k nujnim ukrepom za zaščito prič, sodnikov, odvetnikov in tožilcev, vključenih v preiskave in sojenja;

5.  poziva države donatorke, naj ponudijo pomoč za forenzične dejavnosti, preiskave in pravno pomoč ter naj podprejo filipinsko ministrstvo za pravosodje;

6.  poziva filipinsko vlado, naj odločno ukrepa za ustavitev izvensodnih ubojev in izginotij, naj osvobodi vse izginule, ki so še vedno v ujetništvu, ter naj pojasni vse ostale nerešene primere, vključno s primerom Jonasa Burgosa, ki je izginil aprila 2007; poziva filipinsko vlado, naj ratificira konvencijo ZN o prisilnih izginotjih;

7.  poziva filipinsko vlado, naj odločno ukrepa za takojšnje prenehanje vsega zasebnega in lokalnega financiranja pomožnih policijskih in vojaških skupin ter naj razpusti paravojaške sile in lokalne milice; pozdravlja izjavo predsednice Arroyo z dne 9. decembra 2009 o tem ter jo poziva, naj prekliče odredbo št. 546;

8.  glede tega pozdravlja prepoved strelnega orožja, ki jo je nedavno sprejela volilna komisija na pripravah za volitve 10. maja 2010;

9.  pozdravlja podpis finančnega sporazuma za podporni program za pravosodje EU – Filipini oktobra 2009, s katerim bo namenjenih 3,9 milijonov EUR podpori, pomoči in usposabljanju za okrepitev kazenskopravnega sistema ter za podporo komisije za človekove pravice in skupin civilne družbe; pričakuje poročila o delovanju sistema za spremljanje, ki bo vzpostavljen v okviru podpornega programa za pravosodje in bo spremljal napredek države pri boju proti izvensodnim ubojem in s tem povezanim zlorabam;

10. je zaskrbljen, da predsedničina razglasitev nujnih razmer skupaj s prenosom večjih pooblastil na oborožene sile, ki so bile v preteklosti vpletene v številne izvensodne uboje, ne bo preprečila ali omejila nasilja, povezanega z volitvami, v provinci Mindanao;

11. poziva filipinsko vlado, naj poveča prizadevanja za izkoreninjenje političnega nasilja, da bo na Filipinih zagotovila prihodnost demokracije; zlasti poziva organe, naj ustanovijo visoko delovno skupino s široko politično podporo za nujno izvajanje ukrepov za preprečevanje nasilja, povezanega z volitvami, v mesecih pred majskimi volitvami, ter naj sprejme ukrepe za zaščito medijev in splošne svobode izražanja;

12. pozdravlja sklep vrhovnega sodišča, da odobri udeležbo skupine Ang Ladlad na majskih volitvah; ta sklep je razveljavil prvotno zavrnitev volilne komisije iz moralnih razlogov;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku in vladi Filipinov, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice ter vladam držav članic ASEAN.