Postopek : 2010/2504(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B7-0078/2010

Predložena besedila :

RC-B7-0078/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/02/2010 - 9.6
CRE 10/02/2010 - 9.6

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0016

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
PDF 162kWORD 109k
9.2.2010
PE432.931v01-00}
PE432.932v01-00}
PE432.933v01-00}
PE432.934v01-00}
PE432.935v01-00}
PE432.937v01-00}
PE432.939v01-00} RC1
 
B7-0078/2010}
B7-0079/2010}
B7-0080/2010}
B7-0081/2010}
B7-0082/2010}
B7-0084/2010}
B7-0086/2010} RC1

v skladu s členom 110(4) poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ECR (B7‑0078/2010)

Verts/ALE (B7‑0079/2010)

PPE (B7‑0080/2010)

EFD (B7‑0081/2010)

S&D (B7‑0082/2010)

ALDE (B7‑0084/2010)

GUE/NGL (B7‑0086/2010)


o razmerah v Iranu


José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Lena Kolarska-Bobińska, Mario Mauro, Michael Gahler, Alejo Vidal-Quadras, Potito Salatto, Tunne Kelam, Salvatore Tatarella, Monica Luisa Macovei, Kurt Lechner, Bogusław Sonik, Marco Scurria v imenu skupine PPE
Adrian Severin, Hannes Swoboda, María Muñiz De Urquiza, Roberto Gualtieri, Ana Gomes, Sergio Gaetano Cofferati, Kristian Vigenin v imenu skupine S&D
Marietje Schaake, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Johannes Cornelis van Baalen, Frédérique Ries, Louis Michel, Marielle De Sarnez v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Isabelle Durant, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Ashley Fox, Tomasz Piotr Poręba, Paweł Robert Kowal, Konrad Szymański, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Cornelia Ernst, Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL
Fiorello Provera, Bastiaan Belder v imenu skupine EFD
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iranu  

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Iranu,

 

–    ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 5. februarja 2010 o bližajočih se usmrtitvah v Iranu,

 

–    ob upoštevanju skupne izjave EU in ZDA, ki iransko vlado pozivajo, naj izpolni svoje obveznosti glede človekovih pravic,

 

–    ob upoštevanju izjave svojega predsednika z dne 9. oktobra 2009, ki je ponovil obvezo Parlamenta za odpravo smrtne kazni po vsem svetu in posebej obsodil smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih zagrešijo mladoletniki,

 

–    ob upoštevanju izjave Sveta o Iranu z dne 10. in 11. decembra 2009,

 

–    ob upoštevanju izjave visoke predstavnice z dne 12. januarja 2010 o sojenju sedmim voditeljem skupnosti Baha'i v Iranu,

 

–    ob upoštevanju resolucije sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) z dne 27. novembra 2009 o izvajanju sporazuma o varovanju jedrskih materialov in ustreznih določb resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006), 1747 (2007), 1803 (2008) in 1835 (2008) v Islamski republiki Iran,

 

–    ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencije o otrokovih pravicah, katerih vseh podpisnica je Iran,

 

–    ob upoštevanju izjave iranskega ministrstva za obveščevalne zadeve z dne 5. januarja 2010, ki je vse stike med iranskimi državljani in 60 nevladnimi organizacijami ter številnimi mednarodnimi medijskimi hišami, ki poročajo v perzijščini, razglasilo za nezakonite;

 

–    ob upoštevanju dejstva, da so iranske oblasti „preložile” obisk njegove delegacije za odnose z Iranom v Teheranu, ki je bil predviden od 8. do 11. januarja 2010,

 

–    ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

 

 

 

O demokraciji in človekovih pravicah

 

A.  ker se politične razmere v Iranu neprestano slabšajo in nič ne kaže, da bi se iranska vlada nameravala odzvati na notranje in mednarodne pomisleke glede legitimnosti volitev v juniju 2009; ker so domneve o velikih nepravilnostih izzvale obsežno protestno gibanje (t. i. Zeleno gibanje) z množičnimi demonstracijami v zadnjih mesecih,

 

B.   ker so politični dogodki v Iranu po spornih predsedniških volitvah junija 2009 pokazali, da ima država velike možnosti za demokratične spremembe, ki bi jih pobudilo ljudstvo in pri katerih bi imela osrednjo vlogo njegova dinamična in aktivna civilna družba,

C.  ker so se iranske varnostne sile, revolucionarna garda, milica Basidž in policija ostro odzvale z vso silo in so samovoljno aretirale tisoče miroljubnih protestnikov in oporečnikov, vključno s študenti in visokošolskimi učitelji, zagovorniki pravic žensk, sindikalisti, odvetniki, novinarji, avtorji spletnih dnevnikov, duhovniki in vidnimi borci za človekove pravice, s čimer očitno poskušajo zastrašiti kritike in zadušiti nestrinjanje,

 

D.  ker številni aretirani poročajo, da so bili pretepeni ali mučeni in v nekaterih primerih spolno napadeni v zaporih in skrivnih prostorih za pridržanje; ker je bilo v preiskavi parlamenta (majlis) Islamske republike Iran na začetku leta 2010 ugotovljeno, da je bil namestnik državnega tožilca Said Mortazavi neposredno odgovoren za smrt najmanj treh pridržanih zaradi mučenja in zanemarjanja v zaporu Kahrizak, ki ga je sodna oblast pred tremi leti ukazala zapreti,

 

E.   ker so vladni uradniki potrdili, da je od junija 2009 najmanj 30 protestnikov umrlo v demonstracijah ali v priporu in da jih je še najmanj sedem umrlo v spopadih 27. decembra, na praznik ašure; ker je domnevno število mrtvih zaradi nasilja, ki ga je podpirala vlada, v resnici precej večje,

 

F.   ker varnostne sile poleg tega okrepile sistematično nadlegovanje pripadnikov verskih manjšin, kot so bahajci (vseh sedem nekdanjih voditeljev te skupnosti je bilo aretiranih in jim zdaj sodijo), suniti in kristjani (vključno z osmimi duhovniki), ter vodijo kampanjo samovoljnih aretacij in usmrtitev članov kurdske, azerijske, beluške in arabske civilne družbe ter političnih aktivistov; ker v tem trenutku na izvršitev smrtne kazni čaka 21 Kurdov,

 

G.  ker je iranski parlament 9. septembra 2008 odobril zakon o apostaziji, po katerem bi se spreobrnjenje iz islama kaznovalo s smrtjo,

 

H.  ker je sodna oblast od avgusta 2009 zrežirala sojenja stotinam vidnih reformatorjev in borcev, ki naj bi bili povezani z razvratneži, da bi spodbujali t. i. žametno revolucijo; ker so številni teh oporečnikov na teh sojenjih pred televizijskimi kamerami priznali krivdo, vendar se je zdelo, da so bili v to prisiljeni,

 

I.    ker iranska vlada še naprej obtožuje evropske države, da se vmešavajo v politične dogodke v Iranu; ker so te obtožbe privedle do izgona dveh britanskih diplomatov, aretacije več iranskih uslužbencev na britanskem veleposlaništvu ter kratkega pripora švedskega in dveh nemških uslužbencev na veleposlaništvu zaradi njihove domnevne vloge v povolilnih protestih,

 

J.    ker sta bila 28. januarja 2010 usmrčena Mohamed Reza Ali Zamani in Araš Rahmanipur in sta bili to prvi izvršeni smrtni kazni, ki sta po uradnih virih povezani s protestnim gibanjem, čeprav je bil vsaj eden od njiju, če ne kar oba, v zaporu že v času volitev; ker naj bi bilo po nekaterih navedbah zaradi domnevnih stikov z Zelenim gibanjem na smrt obsojenih najmanj devet ljudi,

 

K.  ker so 27. decembra, na zadnji dan praznovanja ašure, ustrelili Alija Musavija, 35-letnega nečaka Mira Huseina Musavija, glavnega kandidata opozicije na predsedniških volitvah v juniju 2009, in ga namerno povozili z avtomobilom, kar jasno kaže na načrten atentat, ki naj bi služil kot resno opozorilo njegovemu stricu,

 

L.   ker je bil 8. januarja izveden poskus atentata na Mehdija Karubija, drugega najvidnejšega kandidata opozicije na predsedniških volitvah, tako da sta bili med protestiranjem pripadnikov milice Basidž in revolucionarne garde proti Karubijevi prisotnosti v Kazvinu izstreljeni dve krogli v njegov avtomobil, ki je bil k sreči neprebojen,

 

M.  ker je vedno več omejitev svobode tiska in izražanja in ker so se iranske oblasti zavzele za obsežne in pogoste motnje mednarodnih radijskih in televizijskih postaj ter številnih mednarodnih spletnih mest, vključno s Facebookom in Twitterjem, pa tudi spletišč lokalne opozicije in storitev mobilne telefonije v Teheranu, zaradi česar so imele težave pri oddajanju tudi postaje v drugih bližnjevzhodnih državah in celo v Evropi,

N.  ker evropske in ruske družbe Iranu dobavljajo potrebno opremo za filtriranje in motenje, pri čemer je lahko v nekaterih primerih ogroženo zdravje ljudi, ki živijo v bližini te opreme,

 

O.  ker imajo revolucionarna garda, njena tajna služba ter milica Basidž z zatiranjem iranskih civilistov in aretacijami borcev za človekove pravice vedno dejavnejšo vlogo v vsej iranski družbi in se zdi, da bodo vzele zakon v svoje roke,

 

 

O jedrskem vprašanju

 

P.   ker je Iran podpisnica Pogodbe o neširjenju atomskega orožja (NPT), ki se je z ratifikacijo te pogodbe odrekla nakupu jedrskega orožja in je po zakonu dolžna, da vse svoje jedrske dejavnosti, vključno z jedrskim materialom, prijavi in podredi nadzoru Mednarodne agencije za jedrsko energijo,

 

Q.  ker člen IV Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja omenja pravico pogodbenic, da raziskujejo, proizvajajo in uporabljajo jedrsko energijo za miroljubne namene, brez kakršne koli diskriminacije in v skladu s členoma I in II te pogodbe,

 

R.   ker je Iran kršil svoje obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in je na skrivaj zgradil objekt za bogatitev urana v Kumu, o njegovem obstoju pa je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo obvestil dolgo po začetku gradnje; ker je kršitev teh pravil zbudila ugibanja o morebitnih drugih skrivnih jedrskih objektih, kar je dodatno omajalo zaupanje v iranska zagotovila o popolnoma nevojaškem značaju jedrskega programa te države,

 

S.   ker je generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo v odhajanju, El Baradej, v poročilu te agencije z dne 16. novembra 2009 dejal, da mora Iran izvajati dodatni protokol in zadovoljivo pojasniti nerešena vprašanja, sicer agencija ne bo mogla dati verodostojnih zagotovil, da Iran nima neprijavljenega jedrskega materiala ter ne izvaja neprijavljenih jedrskih dejavnosti, in da ostaja še več nerešenih vprašanj, ki zbujajo zaskrbljenost glede mogočih vojaških razsežnosti iranskega jedrskega programa,

 

T.   ker so EU, Združene države, Kitajska in Rusija v iskanju diplomatske rešitve za vprašanje iranskega jedrskega programa predlagale sklenitev sporazuma pod okriljem Mednarodne agencije za jedrsko energijo, na podlagi katerega bi nizko obogateni uran iz Irana poslali v Rusijo in Francijo, kjer bi ga predelali v gorivne palice, s čimer bi omogočili nadaljnje delovanje teheranskega reaktorja za medicinske raziskave, in ker je seznanjen s tem, da v varnostnem svetu že potekajo razprave o okrepitvi sankcij proti Iranu, ker je ta predlog zavrnil,

 

U.  ker Iran še naprej razvija balistično raketno tehnologijo in zmogljivosti za razvrstitev medcelinskih balističnih raket, primerne za tovorjenje jedrskega orožja,

 

V.  ker je iranska vlada dala protislovne izjave o svojem jedrskem programu in ker je naročila, naj se 7. februarja 2010 začnejo nadaljnje dejavnosti, povezane z bogatenjem urana,

 

O demokraciji in človekovih pravicah

 

1.   resno dvomi v točnost volilnih izidov, po katerih je bil predsedniku Ahmadinedžadu potrjen drugi predsedniški mandat kljub očitnim znakom velikih volilnih nepravilnosti, ter meni, da je legitimnost iranskega predsednika resno omajana;

 

2.   izreka priznanje za pogum vsem iranskim državljanom, ki zahtevajo več svoboščin in demokratičnih pravic ter izražajo svojo željo, da bi živeli v družbi brez zatiranja in zastraševanja; izreka posebno priznanje Irankam, ki so imele ključno vlogo na povolilnih demonstracijah junija 2009;

 

3.   iskreno podpira demokratična prizadevanja iranskega ljudstva in globoko obžaluje, da se iranska vlada in parlament očitno nista sposobna odzvati na upravičene zahteve iranskih državljanov, zlasti mlade generacije, ki že predolgo opazujejo, kako se uničujejo njihovi upi o gospodarskem in družbenem razvoju;

 

4.   poziva iransko vlado, naj v celoti spoštuje pravico do mirnega zborovanja in svobodo izražanja, tudi v povezavi z demonstracijami, napovedanimi za 11. februar 2010; ostro obsoja dejstvo, da iranske oblasti uporabljajo nasilje proti protestnikom, ki želijo uveljaviti svojo pravico do svobode izražanja in do mirnega zborovanja;

 

5.   poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so priprti zgolj zaradi miroljubnega uveljavljanja svoje pravice do svobodnega izražanja, združevanja in zborovanja ali zaradi svojega verskega prepričanja ali spolne usmerjenosti, ter poziva oblasti, naj začnejo preiskave in sodni pregon vladnih uslužbencev in pripadnikov varnostnih sil, odgovornih za uboje, zlorabe in mučenje oporečnikov ali njihovih svojcev, demonstrantov in pripornikov;

 

6.   ostro obsoja smrtne kazni in usmrtitve v Iranu, zlasti primer Mohameda Reze Alija Zamanija in Araša Rahmanipura, ter poziva k odpravi smrtne kazni; poziva iranske oblasti, naj protestnike, ki mirno demonstrirajo za več demokratičnih pravic, nehajo obtoževati „sovraštva do Boga“ („moharebe“), ki se ga po islamskem kazenskem pravu kaznuje s smrtno kaznijo; poziva Iran, naj takoj uvede moratorij Združenih narodov na izvrševanje smrtne kazni, kot je zapisano v resolucijah generalne skupščine Združenih narodov 62/149 in 63/168;

 

7.   je zgrožen nad poskusi atentatov, ki jih vlada in/ali varnostne sile izvajajo nad predsedniškimi kandidati ali člani njihovih družin, in poziva vrhovnega voditelja Hameneja, naj zagotovi, da bodo vodilni iranski predstavniki opozicije varni;

 

8.   obsoja prizadevanja iranskih oblasti, da bi cenzurirale tiskane medije in motile radijske in televizijske oddaje ter internetne storitve, na primer BBC, ter poziva EU in njene države članice, naj obravnavajo mednarodne posledice teh metod v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU);

 

9.   obsoja odločitev iranskih oblasti, da prepovedo stike s tujimi nevladnimi organizacijami, še zlasti tistimi, ki si prizadevajo za zaščito državljanskih svoboščin in pravic, ter iranske oblasti poziva, naj prepoved nemudoma prekličejo;

 

10. poziva iranske oblasti, naj nemudoma prenehajo prenašati sojenja prek televizije, in poziva iranski parlament, naj spremeni iransko zakonodajo, ki vladi dovoljuje neizvajanje procesnih pravic, kot je pravica obtožencev do primernega pravnega zastopstva;

 

11. ostro kritizira mednarodna podjetja, zlasti Nokio/Siemens, ker iranskim oblastem dobavljajo tehnologijo, potrebno za cenzuro in nadzorovanje, saj so s tem vpletene v preganjanje in aretacije iranskih oporečnikov;

 

12. obžaluje obtožbe glede vmešavanja osebja evropskih veleposlaništev v iranske notranje zadeve in v zvezi s tem poziva iranske oblasti, naj spoštujejo dunajsko konvencijo in diplomatska pravila;

 

O jedrskem vprašanju

 

13. ne glede na pravico Irana do razvijanja jedrske energije v miroljubne namene v skladu s predpisi ureditve o neširjenju jedrskega orožja ponovno poudarja, da nevarnost širjenja jedrskega orožja v povezavi z iranskim jedrskim programom pri EU in mednarodni skupnosti še naprej zbuja veliko zaskrbljenosti, kot je jasno izraženo v resolucijah varnostnega sveta Združenih narodov 1737, 1747, 1803 in 1835;

 

14. obžaluje dejstvo, da ni bilo doseženega vidnega napredka pri najbolj resnih vprašanjih, ter ponovno poziva Iran, naj znova vzpostavi preglednost svojega jedrskega programa in Mednarodni agenciji za jedrsko energijo priskrbi celovite, jasne in verodostojne odgovore na vsa nerešena vprašanja in pomisleke v zvezi s programom, vključno s temami, ki bi lahko imele vojaške razsežnosti, ter naj v celoti izvaja določbe sporazuma o varovanju jedrskih materialov, vključno z dodatnimi dogovori, in naj ratificira in izvaja dodatni protokol;

 

15. podpira dvotirni pristop Evropskega sveta in vsa prizadevanja za dogovor o dolgoročni rešitvi iranskega jedrskega vprašanja; vztraja, da nadaljnje sankcije zaradi jedrske grožnje ne bi smele vključevati ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na iransko prebivalstvo na splošno;

 

16. obžaluje, da je iranska vlada ponovno zavrnila vse poskuse, da bi dosegli kompromis o jedrskem vprašanju, in da iranski režim očitno skuša izrabiti to vprašanje za odvračanje pozornosti od notranje krize v tej državi in kot taktiko, da bi pridobil čas in se izognil razpravam v varnostnem svetu ZN o nadaljnjih sankcijah, ter meni, da so nedavne izjave iranskega predsednika Ahmadinedžada del te taktike;

 

O odnosih med EU in Iranom

 

17. poudarja pomen nadaljevanja dialoga z Iranom na vseh ravneh, zlasti s civilno družbo; obžaluje, da je iranska stran odpovedala načrtovani obisk delegacije Evropskega parlamenta in upa, da bosta iranska vlada in parlament ponovno preučila svoje stališče o neposrednih stikih;

 

18. poziva Svet, naj ostane pripravljen na sodelovanje z Iranom, da bi s pogajanji dosegli rešitev jedrskega vprašanja, pa tudi vprašanja varnosti v tej regiji, ob upoštevanju legitimnih interesov in pomislekov Irana na področju varnosti, vključno z dolgoročno perspektivo Bližnjega vzhoda brez jedrskega orožja;

 

19. meni, da bi bilo treba na ravni Evropske unije začeti resno razpravo o možnosti, da bi uvedli nadaljnje usmerjene sankcije, ki ne bi ogrožale iranskega prebivalstva; zahteva, da se razširi sedanji seznam posameznikov in organizacij, ki jim je prepovedano potovati v Evropsko unijo in ki se jim zamrznejo sredstva, da bo vključeval tiste, ki so odgovorni za zatiranje in omejevanje svobode v tej državi, pa tudi odgovorne za kršitve mednarodnih obveznosti Irana v zvezi z jedrskim vprašanjem;

 

20. pozdravlja nedavne izjave visoke predstavnice/podpredsednice Komisije in drugih voditeljev Evropske unije, da bo naslednji korak nadaljevanje razprave v varnostnem svetu Združenih narodov, ter poziva francosko predsedstvo visokemu svetu Združenih narodov, naj iransko jedrsko vprašanje vključi v program februarja 2010; poziva kitajske oblasti, naj podprejo prizadevanja mednarodne skupnosti za omejitev iranskega programa za bogatenje urana;

 

21. opozarja iranske oblasti, da morajo za razvoj plodnih odnosov z Evropsko unijo zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in načela demokracije, svobode izražanja in vladavine prava, saj je to predpogoj za vse države, ki gojijo politične in gospodarske stike z Evropsko unijo; poudarja, da je sklenitev sporazuma o sodelovanju in trgovini med Iranom in EU pogojena s tem, da Iran spoštuje omenjene vrednote, da dosledno izvaja resolucije varnostnega sveta Združenih narodov in Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da zagotavlja objektivna jamstva o uporabi svojega jedrskega programa v miroljubne namene ter da preneha podpirati teroristične dejavnosti;

 

22. poziva države članice in Komisijo, naj dejavno podprejo pobude za izboljšanje medijskega pluralizma, in pozdravlja napredek pri že začetem projektu evropskih novic v perzijščini;

 

23. poziva Komisijo in Svet, naj takoj sprejmeta ukrepe, s katerimi bi evropskim podjetjem prepovedali izvoz tehnologije za nadzor državam, kot je Iran, kjer bi jih vlade lahko uporabljale za kršenje svobode izražanja;

 

24. poziva Komisijo, naj ustanovi delegacijo Evropske unije v Teheranu;

 

25. poziva Komisijo in Svet, naj pripravita dodatne ukrepe v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter evropske politike priseljevanja, da bi dejavno zaščitili iranske zagovornike človekovih pravic;

 

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, svetu Združenih narodov za človekove pravice ter vladi in parlamentu Islamske republike Iran.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov