PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o trinajstem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice
22.2.2010
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0123/2010)
S&D (B7‑0124/2010)
ECR (B7‑0125/2010)
ALDE (B7‑0126/2010)
PPE (B7‑0128/2010)
Laima Liucija Andrikienė v imenu skupine PPE
Richard Howitt, Ana Gomes v imenu skupine S&D
Leonidas Donskis, Kristiina Ojuland v imenu skupine ALDE
Heidi Hautala, Barbara Lochbihler, Hélène Flautre, Nicole Kiil-Nielsen v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o trinajstem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR), zlasti resolucije z dne 14. januarja 2009 o razvoju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, vključno z vlogo EU[1], ter resolucij z dne 16. marca 2006 o izidu pogajanj o Svetu za človekove pravice in 62. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice[2], resolucije z dne 29. januarja 2004 o odnosih med Evropsko unijo in Združenimi narodi[3], resolucije z dne 9. junija 2005 o reformi Združenih narodov[4] resolucije z dne 29. septembra 2005 o rezultatih svetovnega vrha Združenih narodov, ki je potekal od 14. do 16. septembra 2005[5] in resolucije z dne 7. maja 2009 o letnem poročilu o človekovih pravicah po svetu v letu 2008 in politiki EU na tem področju[6],
– ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o človekovih pravicah in demokraciji,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/60/251 o ustanovitvi Sveta za človekove pravice (UNHRC),
– ob upoštevanju prejšnjih rednih in izrednih zasedanj UNHCR in prejšnjih krogov univerzalnega periodičnega pregleda (UPR),
– ob upoštevanju prihajajočega trinajstega zasedanja UNHCR, ki bo potekalo marca 2010, in osmega kroga univerzalnega periodičnega pregleda (UPR), ki bo potekal od 3. do 14. maja 2010,
– ob upoštevanju pregleda UNHCR, ki je predviden v letu 2011,
– ob upoštevanju institucionalnih sprememb zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe,
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji v različici, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe,
– ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,
A. A. ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti[7],
B. ker je UNHCR edinstvena platforma, specializirana za splošne človekove pravice in poseben forum, ki se ukvarja s človekovimi pravici v sistemu OZN,
C. ker bo pregled UNHCR potekal dvotirno, saj se bo o statusu tega organa razpravljalo v New Yorku, o postopkih pa v Ženevi; ker so za naslednje leto predvidene številne pobude in neformalna srečanja,
D. ker se je vloga Evropske unije kot globalnega akterja v zadnjih desetletjih okrepila in ker bi lahko novi pristop, ki ga pooseblja nova Evropska služba za zunanjepolitično delovanje (EEAS), pomagal Uniji pri uspešnejšemu delovanju za skladno, dosledno in učinkovito doseganje globalnih ciljev,
E. ker bo med trinajstim zasedanjem UNHCR v Ženevo odpotovala tudi delegacija pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, kot je bilo to v preteklih letih ob zasedanjih UNHCR in pred tem Komisije ZN za človekove pravice, ki je bila predhodnica tega sveta,
1. poudarja pomen trinajstega zasedanja UNHCR - osrednjega zasedanja UNHRC v letu 2010; pozdravlja dejstvo, da bo zaradi sodelovanja vladnih ministrov in drugih visokih predstavnikov na prihodnjem trinajstem rednem zasedanju udeležba na visoki ravni; ugotavlja, da bodo na srečanjih na visoki ravni razpravljali predvsem o dveh vprašanjih: gospodarski in finančni krizi ter deklaraciji Združenih narodov o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice;
2. pozdravlja dejstvo, da je na dnevnem redu trinajstega zasedanja UNHCR Poročilo visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice o vplivu svetovne gospodarske in finančne krize na uresničevanje človekovih pravic in o morebitnih ukrepih, potrebnih za njeno omilitev; poziva države članice EU, naj se dejavno vključijo v to razpravo;
3. poziva države članice EU naj aktivno sodelujejo v letni interaktivni razpravi o pravicah invalidov in v razpravah o pravici do resnice, ki je nastala na pobudo Skupine latinskoameriških in karibskih držav GRULAC in se osredotoča na zgodovinsko resnico o zatiranju) ter letno srečanje o otrokovih pravicah;
4. poudarja pomen skupnih stališč EU o vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo na trinajstem. zasedanju UNHCR, kljub temu, da pogoji in načini delovanja držav članic EU v UNHCR po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe še niso popolnoma jasni;
Delo sveta za človekove pravice
5. ponovno poziva države članice EU, naj aktivno nasprotujejo vsem poskusom spodkopavanja koncepta univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne odvisnosti človekovih pravic, in spodbuja UNHCR k enakovrednemu obravnavanju diskriminacije na kakršni koli podlagi spola, rase, spolne usmerjenosti in vere ali prepričanja;
6. opozarja pred skrajno politizacijo UNHCR, saj bi to preprečevalo izpolnjevanje pristojnosti tega organa; poudarja pomen resolucij za posamezne države pri obravnavi resnih kršitev človekovih pravic; v zvezi s tem močno obsoja uporabo predlogov za neukrepanje in izraža svoje razočaranje nad uporabo tega postopka med enajstim izrednim zasedanjem Sveta, ki je preprečila sprejetje dosledne in usklajene končne resolucije, ki bi pomagala pri reševanju razmer na Šrilanki;
7. pozdravlja trinajsto izredno zasedanje o Haitiju na pobudo Brazilije, ki je bilo usmerjeno zlasti na vključitev pristopa človekovih pravic v prizadevanja za obnovo po rušilnem potresu, ter inovativne vidike tega zasedanja, kot so posebno zasedanje zaradi naravne nesreče in sodelovanje specializiranih agencij OZN, ki so zagotovile strokovno podlago za razpravo; poudarja pomembno vlogo neodvisnega strokovnjaka za človekove pravice na Haitiju pri vključevanju človekovih pravic v okvir širših prizadevanj OZN in pobude pod vodstvom donatorjev v podporo Haitiju in poziva države članice OZN, naj temu zasedanju sledi vključitev pristopa človekovih pravic v širša prizadevanja OZN v podporo Haitiju, pri čemer naj bodo zlasti pozorne na ranljive osebe, kot so otroci;
8. poziva države članice EU, naj dajo prednost posebnim ukrepom UNHCR za zaustavitev kršitev človekovih pravic nad civilnim prebivalstvom v vojnah in nasilnih konfliktih, vključno z nasiljem, ki je posebej usmerjeno na ženske in otroke ter težavi otrok vojakov;
9. obžaluje, da UNHCR ni mogel dovolj hitro obravnavati drugih resnih kršitev človekovih pravic; poziva države članice EU, naj obsodijo kršitve človekovih pravic in se aktivno zavzemajo za oblikovanje namenskih vzvodov UNHCR za odgovor na krize človekovih pravic v Afganistanu, Gvineji Conakry, Iranu, Jemnu in Iraku;
10. ponavlja svoje stališče o konceptu „razžalitve ver“ in, četudi priznava, da se je treba v celoti posvetiti problemu diskriminacije verskih manjšin, meni, da vključitev tega koncepta v protokol o dodatnih standardih glede rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in vseh oblik diskriminacije, ni primerna; poziva države članice OZN, naj v celoti spoštujejo veljavne standarde o svobodi izražanja in svobodi vere in prepričanja;
11. ponovno poziva države članice EU, naj v svojih notranji politiki zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, saj v nasprotnem primeru slabijo položaj EU v UNHCR;
12. pozdravlja ponovno vzpostavitev delovanja ZDA v organih OZN in njihovo kasnejšo izvolitev te države za članico UNHCR ter njihovo konstruktivno delo na področju svobode izražanja na 64. zasedanju Generalne skupščine OZN in pri akcijskemu načrtu o nadaljnjih ukrepih po revizijski konferenci v Durbanu; poziva ZDA in države članice EU, naj tako ravnajo še naprej ter v celoti sodelujejo pri tovrstnih pobudah v prihodnosti;
13. je zaskrbljen zaradi kandidature Irana na naslednjih volitvah v UNHCR, ki bodo maja 2010; ponovno poudarja svoje nasprotovanje konceptu čiste preteklosti držav pri volitvah v UNHCR, poziva h konkurenčnim volitvam za vse regionalne skupine in poziva EU, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi državam z najbolj problematično preteklostjo na področju človekovih pravic preprečila izvolitev v UNHCR;
14. poziva EU in njene države članice, naj nadaljujejo prizadevanja za oblikovanje meril za članstvo za izvolitev v UNHCR, še zlasti za minimalno zahtevo, da države kandidatke sodelujejo pri posebnih postopkih v okviru svojih nalog; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo in skupaj s partnerji iz drugih regij razvije niz smernic, ki naj se uporabijo pri volitvah;
15. poziva k učinkovitemu spremljanju dejanskega izvajanja posebnih postopkov in sklepov in priporočil organov za spremljanje izvajanja pogodb v okviru postopka rednega splošnega pregleda za vsako državo;
16. poziva države članice EU, naj storijo, kar je v njihovi moči za ohranitev vseh pooblastil pri posebnih postopkih; poziva k podaljšanju pooblastila posebnega poročevalca OZN za Mjanmar in za Demokratično ljudsko republiko Korejo ter k novemu posebnemu mandatu za Demokratično republiko Kongo, glede na vse slabše humanitarne razmere v državi;
17. pozdravlja skupno študijo o globalnih praksah v zvezi s skrivnimi pridržanji v okviru boja proti terorizmu, o kateri se bo razpravljalo na trinajstem zasedanju; poziva države članice EU, naj jo podprejo in zagotovijo ustrezno nadaljnje ukrepanje k poročilu, v skladu s preteklimi stališči Evropskega parlamenta o tem vprašanju, zlasti z njegovimi resolucijami z dne 19. februarja 2009[8] in 14. februarja 2007[9] o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije Cia;
18. poziva EU, naj se dejavno udeležuje prihodnjih zasedanj za redni splošni pregled, da zagotovi pošten postopek in izid, ki bo podpiral posebne postopke OZN ter sklepe in priporočila organov za spremljanje izvajanja pogodb in bo z njimi skladen, med drugim z nudenjem tehnične pomoči, da se zagotovi njihovo izvrševanje;
19. poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj si prizadevajo za trdno skupno stališče EU pri nadaljnjem ukrepanju po poročilu o misiji za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Gazi in južnem Izraelu, v katerem bi javno zahtevali izvrševanje priporočil in odgovornost za vse kršitve mednarodnega prava, vključno z domnevnimi vojnimi zločini, ter obe strani pozvali, naj opravijo preiskave, ki bodo ustrezale mednarodnim standardom neodvisnosti, nepristranskosti, preglednosti, hitrosti in učinkovitosti, v skladu z resolucijo generalne skupščine Združenih narodov A/64/L.11, in poudarja, da je spoštovanje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava vseh strani in v vseh okoliščinah temeljni pogoj za dosego pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu;
20. poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice EU, naj dejavno spremljajo izvajanje priporočil iz Goldstonovega poročila tako, da se posvetujejo z zunanjimi misijami EU in nevladnimi organizacijami na tem področju; poziva, naj se priporočila in povezane ugotovitve vključijo v dialoge EU z obema stranema, pa tudi v stališča EU v mednarodnih forumih;
21. podarja, da je, čeprav pregled UNHCR ni vprašanje, o katerem se bo neposredno razpravljalo na trinajstem zasedanju UNHCR, potreben pregleden in vseobsežen proces pregleda, ki bo upošteval nevladne organizacije, civilno družbo in vse druge strani, ki jih to zadeva;
22. poudarja, da ta pregled UNHCR ne bi smel ovirati pri njegovem nadaljnjem pomembnem delu na področju kršenja človekovih pravic;
23. ob upoštevanju bližajočega se prvega zasedanja delovne skupine za pregled Sveta za človekove pravice, določenega v resoluciji A/UNHRC/RES/12/1, poziva države članice, naj sprejmejo skupno stališče o tem vprašanju ter oblikujejo učinkovite in dejavne pogajalske strategije; poudarja, da je pomembno oblikovati skupno stališče EU o procesu pregleda Sveta za človekove pravice in poziva države članice EU, naj skupaj spoštujejo dogovorjene meje kompromisa;
24. poziva Odbor za zunanje zadeve, naj pripravi priporočilo Svetu z namenom, da zagotovi pravočasne informacije za stališče EU pri prihajajočem pregledu;
25. priznava potrebo po bolj izčrpni razpravi, vendar izraža trdno stališče, da bi morala revizija ohraniti neodvisnost urada visoke komisarke za človekove pravice, ohraniti in po možnosti okrepiti posebne postopke ter omogočiti, da bi UNHCR obravnaval kršitve človekovih pravic v resolucijah in mandatih za posamezne države; poudarja pomen nedeljivosti človekovih pravic, ne glede na to, ali gre za gospodarske, kulturne, državljanske ali politične; ugotavlja, da potekajo razprave o tem, kako okrepiti UNHCR, ne da bi posegali po institucionalnem paketu;
Sodelovanje EU
26. priznava dejavno vključenost EU in držav članic v delo UNHCR in čestita Belgiji za doslej uspešno predsedovanje ter pozdravlja dejstvo, da špansko predsedstvo EU daje prednost človekovim pravicam;
27. poziva Svet in Komisijo, da nadaljujeta s svojimi prizadevanji za splošno ratifikacijo Rimskega statuta in sprejetje potrebnih nacionalnih izvedbenih predpisov v skladu s Skupnim stališčem Sveta št. 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 o Mednarodnem kazenskem sodišču[10] in akcijskim načrtom iz leta 2004 za nadaljnje spremljanje skupnega stališča; priznava sporazum o sodelovanju in pomoči med EU in Mednarodnim kazenskim sodiščem ter na podlagi tega poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj v celoti sodelujejo s sodiščem in mu zagotovijo vso potrebno pomoč; ugotavlja, da bo prva revizorska konferenca Rimskega statuta v Kampali v Ugandi od 31. maja do 11. junija 2010 in da bo to glavni korak za nadaljnji razvoj Sodišča;
28. meni, da je novi institucionalni ustroj EU priložnost za povečanje doslednosti, vidljivosti in verodostojnosti delovanja EU pri UNHCR; poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj zagotovi, da se storijo dejanski koraki za izvrševanje Lizbonske pogodbe, v izogib pretirano dolgemu prehodnemu obdobju, ki bi ogrozil verodostojnost in učinkovitost Unije, in naj zagotovi, da bo nova ureditev povečala medregijski domet EU in njeno sodelovanje z državami drugih blokov ali skupnih pobud;
29. pooblašča svojo delegacijo na trinajstem zasedanju Sveta za človekove pravice, naj izrazi pomisleke iz te resolucije, in jo poziva, naj o svojem obisku poroča pododboru za človekove pravice, ter meni, da bi bilo primerno še naprej pošiljati delegacijo Evropskega parlamenta na ustrezna zasedanja Sveta za človekove pravice;
o
o o
30. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 64. generalne skupščine, predsedniku Sveta Združenih narodov za človekove pravice, visoki komisarki OZN za človekove pravice ter delovni skupini EU-OZN, ki jo je ustanovil odbor za zunanje zadeve.
- [1] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0021.
- [2] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0097.
- [3] Sprejeta besedila, P5_TA(2004)0037.
- [4] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0237.
- [5] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0362.
- [6] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0385.
- [7] èleni 2, 3(5) in 6 Pogodbe o Evropski uniji
- [8] Sprejeta besedila, P6_TA(2009)0073.
- [9] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0032.
- [10] http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/l_15020030618en00670069.pdf