Predlog skupne resolucije - RC-B7-0151/2010Predlog skupne resolucije
RC-B7-0151/2010

    PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o EU 2020

    9.3.2010

    v skladu s členom 110(4) poslovnika,
    ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
    ECR (B7‑0151/2010)
    S&D (B7‑0153/2010)
    PPE (B7‑0160/2010)

    Joseph Daul, Corien Wortmann-Kool v imenu skupine PPE
    Martin Schulz, Stephen Hughes v imenu skupine S&D
    Guy Verhofstadt, Lena Ek, Sylvie Goulard v imenu skupine ALDE


    Postopek : 2010/2543(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    RC-B7-0151/2010
    Predložena besedila :
    RC-B7-0151/2010
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    Resolucija Evropskega parlamenta o EU 2020

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju neuradnega srečanja Evropskega sveta 11. februarja 2010,

    –   ob upoštevanju javnega posvetovanja na pobudo Komisije o EU 2020 ter njegovih rezultatov (SEK(2010)116),

    –   ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEK(2010)114),

    –   ob upoštevanju dokumenta Evropskega sveta z naslovom Sedem korakov za evropsko strategijo za rast in delovna mesta,

    –   ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

    A. ker bi morala strategija EU 2020 služiti gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, saj štiriodstotni padec BDP, upad industrijske proizvodnje in skupaj več kot 23 milijonov brezposelnih žensk in moških pomenijo človeško in gospodarsko katastrofo,

    B.  ker se lizbonska strategija ni izkazala, kar je posledica šibke upravne strukture, pomanjkanja odgovornosti, zelo kompleksno zastavljenega cilja s preštevilnimi konkretnimi cilji, preveč ambicioznih ciljev in pomanjkanja jasnosti, osredotočenosti in preglednosti; ker posledično sprejema predlog Komisije o strategiji EU 2020 ter spremljevalne cilje in okvir,

    Splošne opombe

    1.  meni, da mora strategija EU 2020 dati učinkovit odgovor na gospodarsko in finančno krizo ter procesu okrevanja EU dati nove ambicije in evropsko povezanost, tako da bi uporabila in usklajevala nacionalne in evropske instrumente;

    2.  glede na to, da je ostalo neizpolnjenih preveč evropskih ciljev v okviru predhodne lizbonske strategije, pozdravlja odločitev Evropskega sveta o določitvi manjšega števila ciljev, ki pa bodo jasnejši, bolj realistični in jih bo laže meriti;

    Socialno tržno gospodarstvo

    3.  meni, da je trajnostna, polna in visoko kakovostna zaposlenost tako za moške kot ženske pomemben cilj v EU, ki ga je mogoče doseči zgolj, če bodo institucije EU in države članice izvajale potrebne reforme;

    4.  ugotavlja, da je osrednje vprašanje sedanje razprave v kontekstu krize brezposelnost; meni, da mora EU, če želi v celoti obravnavati visoko in še rastočo brezposelnost, izvajati ambiciozen socialni program, ki vključuje prizadevanja za spodbujanje daljšega in bolj zdravega življenja, odpravljanje revščine in socialne izključenosti, pomoč delavcem pri usklajevanju dela in družinskih dolžnosti, zajezitev zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanje vseživljenjskega učenja, preprečevanje diskriminacije, integracijo načela enakosti med spoloma in spodbujanje enakosti med spoloma ter spodbujanje pravic delavcev in dobrih delovnih razmer; poziva države članice, naj se z brezposelnostjo soočajo tako, da ustvarjajo več možnosti za usposabljanje in pripravništva za mlade, hkrati pa jih varujejo pred nepoštenimi praksami zaposlovanja;

    5.  poudarja, da mora EU, če želi v celoti obravnavati visoko in še rastočo brezposelnost, izvajati ambiciozen socialni program ter trdno strategijo enakosti med spoloma in integracijsko politiko;

    6.  meni, da mora EU vzpostaviti resnično odprte in konkurenčne trge dela s prestrukturiranjem sistemov socialne varnosti in zagotavljanjem večje prožnosti za delodajalce v kombinaciji s primerno kratkoročno podporo za brezposelne in podporo za ponovno zaposljivost;

    7.  poziva EU, naj olajša gibanje vseh državljanov, vključno z delavci, strokovnjaki, poslovneži, raziskovalci, študenti in upokojenci;

    8.  odločno poziva EU, naj preuči možnost oblikovanja evropskih programov, ki bi omogočali migracijo znanja, preprečevali beg evropskih možganov in spodbujali odličnost, pa tudi mreženje vodilnih univerz na mednarodni ravni; meni, da bi priznanje „pete svobode“, svobode znanja, prispevalo k temu;

    9.  je razočaran, da v prvotnih predlogih za strategijo EU 2020 kmetijstvo sploh ni omenjeno in to kljub njegovemu potencialu za dejaven prispevek k soočanju z glavnimi izzivi prihodnosti; je prepričan, da lahko imata kmetijstvo in gozdarstvo s pravim političnim okvirom in ustreznimi proračunskimi sredstvi pomembno vlogo v celoviti evropski strategiji za zagotavljanje varnega gospodarskega okrevanja in doseganje podnebnih ciljev, hkrati pa pomembno prispevata k zanesljivi preskrbi s hrano, rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU in na splošno v svetu;

    Odločno evropsko upravljanje za uspešno strategijo 2020

    10. meni, da bi morala strategija EU 2020 zagotoviti ambiciozen ter bolj usklajen in ciljno usmerjen pristop k sedanji gospodarski krizi ter boljšo usklajenost med prekrivajočimi se strategijami, kot sta strategija trajnostnega razvoja in pakt stabilnosti in rasti, kar bi prispevalo k ustvarjanju pravične, trajnostne in uspešne Evrope;

    11. meni, da je bila lizbonska strategija neuspešna, ker ni bilo prave angažiranosti in države članice v dogovorjenih akcijskih načrtih niso videle sebe in svojih potreb, zaradi česar jih niso izvajale, na ravni Unije pa ni bilo učinkovitih pobud in zavezujočih instrumentov;

    12. poziva Evropski svet, naj pri gospodarski politiki opusti „odprto metodo usklajevanja“, ki temelji na „izmenjavi primerov dobre prakse“ in „skupnem pritisku“; spodbuja Komisijo, naj uporabi vse možne določbe iz Lizbonske pogodbe, kot so členi 121, 122, 136, 172, 173 in 194, za uskladitev gospodarskih reform in akcijskih načrtov držav članic;

    13. poudarja, da bi morala Komisija oblikovati natančen pregled ovir in predlagati ukrepe za odpravljanje poglavitnih težav z namenom okrepiti notranji trg;

    14. poziva Komisijo, naj ob spoštovanju načela subsidiarnosti predloži nove ukrepe, kot so uredbe in direktive, in morebitne sankcije za tiste države članice, ki ne izvajajo strategije EU 2020, ter spodbude za države članice, ki jo izvajajo;

    15. opominja Komisijo in Evropski svet, da sta poudarila ključno vlogo Parlamenta v strategiji EU 2020 in bi torej morala spoštovati njegove pravice, tako da vsako leto, preden Evropski svet sprejme kak sklep, Parlamentu predložita priporočila glede politik; poziva Svet in Komisijo, naj Parlamentu priznata osrednjo vlogo pri izvajanju strategije 2020; meni, da je treba pripraviti medinstitucionalni sporazum, da bi določili in uradno opredelili demokratično in uspešno pot naprej, kjer pa se mora Svet zavezati, da v prihodnjih letih strategije ne bo spreminjal brez vnaprejšnjega uradnega posvetovanja s Parlamentom;

    16. poudarja, da je treba bolje sodelovati z nacionalnimi parlamenti in s civilno družbo; meni, da bo vključevanje več akterjev povečalo pritisk na nacionalne organe, da dosežejo rezultate;

    17. meni, da bi morale države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo pripraviti osnutek nacionalnih akcijskih načrtov, ki bi opredelili najvišje in najnižje vrednosti določenih makroekonomskih vidikov njihovih gospodarstev;

    18. ugotavlja, da je Evropsko računsko sodišče kritiziralo porabo proračuna EU s strani Komisije in držav članic; meni, da mora Komisija glede na to, da države članice same upravljajo z 80 % proračuna EU, izvajati večji pritisk nanje, naj prevzamejo odgovornost za ustrezno porabo teh sredstev, in morda uvede finančne kazni v primeru, da bi država članica zavrnila sodelovanje;

    19. meni, da morajo države članice prikazati, kako so porabile sredstva EU, da bi dosegle različne cilje EU 2020, in da mora biti financiranje EU odvisno od rezultatov in skladnosti s cilji strategije EU 2020;

    Zaščita moči evra z večjo finančno preglednostjo

    20. poudarja, da je treba konsolidacijo proračuna in ekonomske politike tesno usklajevati, da bi se zvišali rast, ustvarili delovna mesta in zagotovili stabilnost evra; meni, da morajo države članice izpolniti merila evropskega pakta stabilnosti in rasti, ob tem pa uravnovesiti manjšanje nacionalnih primanjkljajev, naložbe in družbene potrebe;

    21. verjame, da dejstvo, da veliko držav v evroobmočju ni uspelo izpolniti zahtev pakta stabilnosti in rasti dokazuje, da je treba okrepiti usklajenost med državami v evropski monetarni uniji; meni, da težave v evroobmočju kličejo po evropski rešitvi ter da je zelo neugodno, da ne obstajajo mehanizmi, ki bi varovali stabilnost evra;

    22. ugotavlja, da špekulativni napadi na države v finančnih težavah dodatno poglabljajo njihove gospodarske težave in da je izposojanje denarja zanje vedno dražje;

    23. poudarja, da mora evropski nadzornik zagotoviti učinkoviti mikro- in makrobonitetni nadzor, kar bo preprečilo prihodnje krize; poudarja, da je treba ustanoviti učinkoviti evropski bančni sistem, ki bo lahko financiral pravo gospodarstvo in zagotovil, da bo Evropa ostala med vodilnimi finančnimi centri in gospodarstvi na svetu; poudarja, da nadzor ne more ostati zgolj nacionalno vprašanje, saj so trgi mednarodni in finančne institucije delujejo zunaj meja;

    Sproščanje zmogljivosti evropskega notranjega trga

    24. ugotavlja, da enotni trg močno prispeva k evropskem napredku, in pozdravlja dejstvo, da je bila Mariu Montiju dodeljena naloga, naj predstavi nove in uravnotežene ideje za ponovni zagon evropskega skupnega trga; meni, da morata Svet in Komisija pripraviti predloge za izoblikovanje notranjega trga, saj je to ključno področje za strategijo EU 2020;

    25. meni, da nekatere države izvajajo ekonomski protekcionizem, s čimer ogrožajo delo, ki je bilo opravljeno v 50 letih ekonomske integracije in solidarnosti;

    26. opominja države članice, da lahko uporabijo metodo okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer so pogajanja zastala;

    27. meni, da je bistveno izoblikovati notranji energetski trg, da bi zagotovili gospodarsko rast, vključitev energije iz obnovljivih virov in zanesljivost oskrbe; meni, da lahko trajnostni nizkoogljični viri energije predstavljajo pomemben delež v mešanici energetskih virov EU;

    28. meni, da bi morala Komisija uvesti klavzulo o začetku uporabe (sunrise clause), s čimer bi zakonodaja za notranji trg EU samodejno začela veljati na določen datum, če je države članice ne bodo prenesle pravočasno;

    29. meni, da bi morala evropska industrija izkoristiti svojo vodilno vlogo v trajnostnem gospodarstvu in zelenih tehnologijah mobilnosti, tako da bi izkoriščala svoje izvozne zmogljivosti; meni, da bi to hkrati zmanjšalo odvisnost in olajšalo izpolnjevanje ciljev 20-20-20 glede spremembe podnebja; vendar poudarja, da gospodarstvo EU potrebuje zadostno količino visokotehnoloških surovin, da bi doseglo te cilje;

    Spodbujanje malih in srednjih podjetij ter zaposlovanja

    30. meni, da bi lahko Komisija bolj poudarila podporo malim in srednjim podjetjem in njihovo spodbujanje, saj se večina delovnih mest ustvari ravno v tem sektorju, njegove inovacije in tehnološki napredek pa imajo ključno vlogo pri oživljanju našega gospodarstva; meni, da je treba dati več predlogov, da bi skrajšali upravne postopke in spodbudili inovativne ideje, kot so prihodnje zakonodajne in upravne pobude o malih in srednjih podjetjih (SME test) v nacionalnih zakonodajah;

    31. poudarja, da je akt o malem gospodarstvu prvi korak, a bi se moral zastaviti na bolj ambiciozen način; meni, da je treba dati prednost zakonodaji, ki je prijazna malim in srednjim podjetjem, ter s tem spodbujati podjetništvo in izboljšati dostop do sredstev;

    32. poudarja, da se mora uspešna strategija 2020 osredotočiti na spodbujanje srednjih in malih podjetij ter na zaposlovanje v sektorju trgovine in storitev, pa tudi v industriji in v kmetijskem sektorju, saj so bistveni za prihodnost gospodarstva;

    33. meni, da vedno starejše prebivalstvo Evrope kliče po politikah za vseživljenjsko učenje in večji prožnosti pri starosti za upokojitev (kjer se uslužbenci za to odločijo), da bi obdržali zadostno število aktivnih oseb na trgu dela in izboljšali njihovo vključenost v družbo; meni, da se pogosto zanemarja zaposljivost starejših in invalidov, in pričakuje predloge, ki bodo bolje izkoristili njihove zmogljivosti; poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za boj proti brezposelnosti mladih;

    Proračun za pametno, vse vključujočo in trajnostno rast kot prednostno nalogo 21. stoletja

    34. meni, da v sedanjem proračunu finančne potrebe za reševanje izzivov 21. stoletja niso zadostno izražene; poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen predlog, s katerim bo zagotovila uspeh strategije EU 2020;

    35. poziva Komisijo, naj v novi strategiji za proračun EU in za nacionalne proračune ohrani cilj porabe 3 % BDP za raziskave in razvoj, kot je določeno v lizbonski strategiji; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za povečanje učinkovitosti evropskih raziskav z racionalizacijo obstoječih struktur, zmanjševanjem birokracije in zagotovitvijo več raziskavam in inovacijam prijaznih naložb v javnem in zasebnem sektorju; meni, da je bistveno, če naj bi dosegli delujoč trikotnik znanja, izboljšati izobraževanje in poskrbeti, da bodo inovacijski sistemi bolj strukturirani in učinkoviti, obenem pa je treba podpirati ključne spodbujevalne tehnologije; spodbuja države članice, naj bolje uporabijo potencialno sinergijo med skladi kohezijske politike ter skladi za raziskave in razvoj;

    36. meni, da morata imeti Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj večjo vlogo pri podpiranju naložb v infrastrukturo, zeleno tehnologijo, inovacije ter mala in srednja podjetja;

    37. poudarja, da se inovacije začnejo z boljšo izobrazbo in poziva Komisijo, naj spodbuja nova partnerstva med podjetji, znanostjo in univerzitetnimi raziskavami;

    38. poziva k širokemu pristopu k prihodnji inovacijski politiki EU; meni, da morajo ključne spodbujevalne tehnologije prejeti ustrezna sredstva, da bo Evropa postala vodilna sila v svetu na teh področjih;

    39. opozarja, da je ekonomska, socialna in teritorialna kohezija temeljni kamen evropskega projekta, trenutno pa jo ogrožajo učinki gospodarske krize; meni, da strategija 2020 nudi zgodovinsko priložnost za ohranitev in okrepitev evropske kohezije, predvsem s pregledno, poenostavljeno in modro kohezijsko politiko, zavarovano pred poskusi ponovne nacionalizacije, z dolgoročnim trajnostnim finančnim načrtom za vseevropska omrežja ter s prostim in enakim dostopom do informacijske in komunikacijske tehnologije in širokopasovnosti, da bi ljudi, zlasti mlade, spodbudili, da sodobno komunikacijo uporabljajo zlahka in hkrati samokritično;

    40. meni, da je industrijska politika zelo pomembna, da bi omogočili lažji prehod na trajnostno gospodarstvo; meni, da mora EU spodbujati inovacije, da bi razvila okolju prijazne načine proizvodnje in po potrebi omogočila začasna nadomestila za okolju prijaznejšo evropsko industrijo v okviru svetovnih trgov;

    41. meni, da mora EU začeti velike gospodarske projekte, kot so resnično evropsko energetsko omrežje, dokončanje projekta Galileo ter široka raba zelenih tehnologij, vključno s sistematično obnovo vseh zgradb EU, e-zdravjem ter boljšo in najsodobnejšo infrastrukturo za IKT;  

    42. poudarja, da je zanj ta resolucija prvi korak, do junijskega vrha pa bo pripravil natančnejšo resolucijo o ozkih grlih, težavah in vodilnih projektih;

    43. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Evropskemu Svetu in Komisiji.