PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o Venezueli, zlasti primeru Marie Lourdes Afiuni
7.7.2010
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
EFD (B7‑0414/2010)
PPE (B7‑0417/2010)
ALDE (B7‑0418/2010)
ECR (B7‑0437/2010)
Santiago Fisas Ayxela, Carlos José Iturgaiz Angulo, Mario Mauro, Cristian Dan Preda, Bernd Posselt, Filip Kaczmarek, Eija-Riitta Korhola, Tunne Kelam, Monica Luisa Macovei, Thomas Mann, Sari Essayah, Csaba Sógor, Bogusław Sonik v imenu skupine PPE
Johannes Cornelis van Baalen, Marietje Schaake, Renate Weber, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle De Sarnez, Anneli Jäätteenmäki, Sonia Alfano v imenu skupine ALDE
Charles Tannock, Edvard Kožušník, Michał Tomasz Kamiński, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Antoni Legutko, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Bastiaan Belder, Fiorello Provera v imenu skupine EFD
Resolucija Evropskega parlamenta o Venezueli, zlasti primeru Marie Lourdes Afiuni
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti resolucij z dne 11. februarja 2010, 7. maja 2009, 23. oktobra 2008 in 24. maja 2007,
– ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,
A. ker sta delitev vej oblasti in njihova neodvisnost ključni za demokratično in pravno državo;
B. ker je 10. decembra 2009 nadzorna sodnica v Caracasu Maria Lourdes Afiuni v skladu z venezuelsko zakonodajo in na podlagi mnenja delovne skupine Združenih narodov za samovoljna pridržanja, pod sicer strogimi pogoji, med njimi z odvzemom potnega lista, dovolila pogojni izpust Eligia Cedeña, ki je bil od februarja 2007 v preiskovalnem priporu,
C. ker po venezuelski zakonodaji preiskovalni pripor lahko traja največ dve leti in ker je sodnica Afiuni s svojo odločitvijo zaščitila temeljne pravice, ki izhajajo iz venezuelske zakonodaje in mednarodnega prava,
D. ker so sodnico Afiuni brez obtožnice sodišča nemudoma aretirali uradniki direktorata za obveščanje in preventivo in je bila 12. decembra prepeljana v najstrožje varovani državni ženski zapor, v katerem je že več kot šest mesecev zaprta v pogojih, ki ogrožajo njeno fizično in duševno stanje, saj je tam kar 24 zapornic, ki jih je sodnica nekoč obsodila zaradi kaznivih dejanj, kot so umori, trgovina z drogami in ugrabitve; ker je v zaporu izpostavljena žaljivkam, grožnjam, verbalnemu in fizičnemu nasilju in napadom na življenje,
E. ker jo je predsednik Hugo Chávez v govoru, ki ga je 11. decembra prenašala televizija, oklical za hudodelko in od državnega tožilca zahteval, naj ji naloži najstrožjo kazen, nacionalno skupščino pa pozval, naj sprejme nov zakon s poostrenimi kaznimi za tovrstno vedenje, ki naj se ga izvaja za nazaj,
F. ker 26. člen venezuelske ustave predpisuje, da mora biti sodstvo avtonomno in neodvisno, predsednik Republike Venezuele pa je odgovoren za varovanje te neodvisnosti,
G. ker je bila sodnica zatem, ko je predsednik dal omejeno izjavo, obtožena zlorabe položaja, korupcije, zarote in sokrivde pri pobegu ter ostaja v zaporu kljub ugotovitvi tožilca, da ni prejela nobenega denarja, zaradi česar ji korupcije ni mogoče dokazati;
H. ker so bila v zvezi s primerom sodnice Afiuni sprejeta številna poročila, resolucije in izjave, ki obstojajo venezuelske oblasti in izražajo solidarnost s sodnico, odvetniki in sodniki z vsega sveta, nevladne organizacije, med njimi Amnesty International in Human Rights Watch, in visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice so izrazili zaskrbljenost nad njenim položajem in mnenje, da je zaprta zaradi svoje integritete in boja za neodvisno sodstvo, Medameriška komisija za človekove pravice pa je zahtevala sprejetje zaščitnih ukrepov za njeno varnost;
I. ker primer sodnice Afiuni ni edini primer napada političnih oblasti na sodno oblast, saj je bilo več sodnikov odstavljenih, drugi pa so se odločili za prostovoljno izgnanstvo,
J. ker je slabšanje demokratičnih razmer v Venezueli mogoče opaziti tudi na drugih področjih, še zlasti v zvezi s svobodo tiska, tudi interneta, ki je tarča nenehnih napadov vlade in širokega niza ukrepov, med njimi zapiranja časopisnih hiš, radijskih postaj, spletnih strani in televizijskih postaj,
K. ker je svoboda medijev izjemno pomembna za demokracijo ter spoštovanje temeljnih svoboščin, saj ima osrednjo vlogo pri zagotavljanju svobode izražanja mnenj in idej ter spoštovanju pravic manjšin, tudi politične opozicije, prispeva k uspešnemu sodelovanju ljudi v demokratičnih procesih in omogoča izvedbo svobodnih in poštenih volitev,
L. ker je nacionalni svet za volitve pred bližajočimi se volitvami 26. septembra na zahtevo vlade spremenil meje volilnih okrožij, ki volijo 167 poslancev nacionalne skupščine, spremembe pa zadevajo kar 80 % držav, kjer je na oblasti opozicija,
M. ker so ukrepi, kot sta samovoljna zaplemba in razlastitev, ki so bili po letu 2005 sprejeti proti več kot 760 podjetjem in so škodili tudi interesom EU, ogrozili osnovne socialne in ekonomske pravice državljanov,
N. ker se napete politične razmere v Venezueli odražajo v nadlegovanju, grožnjah, ustrahovanju in političnem ter kazenskem preganjanju demokratične opozicije, njenih predstavnikov, demokratično izvoljenih županov in guvernerjev, študentskega gibanja, uslužbencev vojske in sodnih oblasti, nasprotnikov Chavezove uradne politike, novinarjev in medijev, od katerih so številni iz političnih razlogov pristali v zaporu,
1. obžaluje napade na neodvisnost sodne veje oblasti; je zaskrbljen zaradi aretacije sodnice Afiuni, ki po njegovem mnenju pomeni kršitev njenih temeljnih pravic in resno grožnjo za neodvisnost sodstva, ki je temeljni steber pravne države;
2. poziva k izpustitvi sodnice in poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje vrednote vladavine prava in zagotovi pravično in hitro sojenje z vsemi potrebnimi pravnimi jamstvi;
3. je zaskrbljen zaradi razmer, v katerih je zaprta sodnica, saj ogrožajo njeno telesno in duševno integriteto, ter zahteva od vodstva zapora, naj začne takoj in dosledno izvajati ukrepe in priporočila, ki jih je v zvezi s pogoji priprtja sodnice 11. januarja letos podala Medameriška komisija za človekove pravice;
4. obsoja javne izjave venezuelskega predsednika, v katerih je žalil in črnil sodnico, zahteval najstrožjo kazen zanjo in pozval k spremembam zakonodaje, ki bi dopuščale strožjo kazen; meni, da te izjave še poslabšujejo okoliščine, v katerih je zaprta, predsednik države pa z njimi napada neodvisno sodstvo, namesto da bi ga kot prvi varoval;
5. opozarja vlado Bolivarske republike Venezuele, da je dolžna spoštovati svobodo izražanja in mnenja, svobodo tiska in neodvisnost sodstva, saj jo k temu zavezuje lastna ustava ter različne mednarodne in regionalne konvencije in listine, katerih podpisnica je; meni, da bi morali venezuelski mediji zagotavljati pluralistično poročanje o političnem in družbenem življenju v Venezueli;
6. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pri venezuelskih oblasteh s protestno noto izrazi zaskrbljenost EU v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države v tej južnoameriški državi in odločno zaščiti interese in premoženje državljanov in podjetij iz držav članic EU;
7. poudarja, da mora v skladu z medameriško demokratično listino Organizacije ameriških držav v demokraciji poleg nedvomne in nujne legitimnosti prevzema oblasti, temelječe in pridobljene na volitvah, obstajati tudi legitimnost izvajanja oblasti, ki mora temeljiti na spoštovanju pluralizma, veljavnih pravilih, veljavni ustavi, zakonih ter pravni državi kot zagotovilu za v polnosti delujočo demokracijo, to pa nujno vključuje tudi spoštovanje miroljubne in demokratične politične opozicije, zlasti če je bila ta izvoljena na volitvah ter ima mandat ljudstva;
8. poziva venezuelsko vlado, naj pred parlamentarnimi volitvami 26. septembra spoštuje pravila demokracije ter načela svobode izražanja, zbiranja, združevanja in volitev ter naj predstavnike Evropske unije in mednarodnih organizacij povabi k opazovanju volitev;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.