PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
9.11.2010
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
PPE (B7‑0608/2010)
S&D (B7‑0609/2010)
Verts/ALE (B7‑0611/2010)
Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Francisco José Millán Mon, Elena Băsescu, Karl-Heinz Florenz, Romana Jordan Cizelj v imenu skupine PPE
Adrian Severin, Hannes Swoboda, Peter Skinner v imenu skupine S&D
Sarah Ludford, Lena Ek, Sharon Bowles, Olle Schmidt, Marietje Schaake v imenu skupine ALDE
Reinhard Bütikofer, Eva Lichtenberger, Indrek Tarand, Jan Philipp Albrecht v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in čezatlantskem ekonomskem svetu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike[1],
– ob upoštevanju svojih resolucij o čezatlantskem ekonomskem svetu in svoje resolucije z dne 22. oktobra 2009 o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta[2],
– ob upoštevanju sklepov z vrhunskega srečanja EU-ZDA 3. novembra 2009 v Washingtonu.
– ob upoštevanju poročila o napredku, ki je bilo sprejeto na četrtem srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta 27. oktobra 2009, skupne izjave, ki je bila sprejeta na srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ter srečanj v New Yorku od 4. do 9. decembra 2009 in v Madridu od 4. do 6. junija 2010,
– ob upoštevanju skupne izjave EU-ZDA o krepitvi čezatlantskega sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti z dne 28. oktobra 2009,
– ob upoštevanju skupne izjave EU-ZDA o boju proti terorizmu z dne 3. junija 2010,
– ob upoštevanju sklepov z vrhunskih srečanj skupine G20 26. in 27. junija 2010 v Torontu ter od 21. do 23. oktobra 2010 v Seulu.
– ob upoštevanju plenarnega zasedanja ZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, ki je potekalo od 20. do 22. septembra 2010, in sklepov s tega zasedanja,
– ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,
A. ker so čezatlantski odnosi edinstveni in obsežni ter vključujejo skupno zavezanost demokraciji, načelu pravne države in spoštovanju človekovih pravic, boju proti terorizmu in preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje; ker imajo EU in ZDA skupne interese in vrednote ter morajo prisluhniti drug drugemu, Evropski parlament pa je pripravljen poslušati predsednika in kongres ZDA,
B. ker si EU in ZDA po svetu družno prizadevajo za oblikovanje skupnega programa, temelječega na skupni zgodovini, kulturi, interesih in vrednotah, odnosi med EU in ZDA pa morajo imeti osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da se bodo svetovna vprašanja in novi izzivi reševali v okviru mednarodnega prava in obstoječih večstranskih institucij, zlasti Združenih narodov, OVSE in Nata,
C. ker čezatlantski partnerici skupaj predstavljata polovico svetovnega gospodarstva in s partnerstvom v vrednosti 4,28 bilijona USD zagotavljata najbolj celovite in dolgotrajne gospodarske odnose v svetu in sta ključni gonilni sili svetovne gospodarske blaginje, moč čezatlantskih odnosov in zavezanost tem odnosom pa imata ob sedanji finančni in gospodarski krizi še toliko večji pomen,
D. ker sta se partnerici zavezali sodelovanju, da bi v svojih gospodarstvih spodbujali rast in delovna mesta, Evropski parlament pa se še naprej zavzema za dokončno oblikovanje čezatlantskega trga do leta 2015, kar bo – poleg dokončnega oblikovanja enotnega trga EU – bistveno za oživitev gospodarske rasti in okrevanje,
E. ker so države v razvoju najmanj prispevale k posledicam podnebnih sprememb zaradi človeške dejavnosti, so pa zaradi njih najbolj prizadete, in ker so zaradi podnebnih sprememb mednarodne naložbe za zmanjšanje revščine tvegane, s čimer je ogroženo tudi doseganje razvojnih ciljev tisočletja; ker je potreben tudi stalen dialog o pobudah za čezatlantsko partnerstvo za razvojno sodelovanje,
Vrhunsko srečanje EU-ZDA
1. vztraja, naj EU in administracija ZDA okrepita strateški dialog ter sodelovanje in usklajevanje pri reševanju svetovnih izzivov in regionalnih konfliktov;
2. poziva obe partnerici, naj spodbujata spoštovanje demokracije in človekovih pravic po svetu kot ključen element svoje politike; poudarja, da je potrebno dobro usklajevanje na področju preventivne in krizne diplomacije; znova poziva ameriško administracijo, naj ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in pristopi k njemu; ponovno poziva k splošni odpravi smrtne kazni;
3. meni, da bi morali na vrhunskem srečanju EU-ZDA obe partnerici prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju zavez G20;
4. poudarja pomen sodelovanja med EU in ZDA, da bi se na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 16) v Cancunu dogovorili o konkretnih rezultatih in končno dosegli mednarodni sporazum, ki bo temeljil na znanstvenih dognanjih in bo vključeval ustrezno mednarodno pomoč pri financiranju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje v državah v razvoju;
5. pozdravlja nov pristop administracije ZDA glede Izraela in poziva k oživitvi evro-ameriškega partnerstva pri reševanju izraelsko-palestinskega konflikta; v zvezi s tem pozdravlja začetek neposrednih pogajanj med Izraelom in palestinskimi oblastmi, ki so bila napovedana 2. septembra 2010 v Washingtonu; poudarja, da so potrebna nadaljnja pogajanja, ki bodo v dogovorjenem časovnem okviru privedla do rešitve za obe strani, ki bo izraelski državi in neodvisni, demokratični in suvereni palestinski državi zagotovila sobivanje v miru in varnosti; opozarja, da je treba celovit mir, ki je temeljni interes vseh strani v regiji in Evropske unije, doseči na podlagi ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, madridskih načel, vključno z načelom „zemlja za mir“, mirovnega načrta, sporazumov, ki so jih dosegle udeležene strani, in poudarja, da mora bližnjevzhodna četverica v mirovnem procesu dejavno sodelovati ter priznati pomen arabske mirovne pobude in stalnega sodelovanja z arabskimi partnericami; poziva izraelsko vlado, naj obnovi moratorij na gradnjo naselbin; poziva k aktivnejši evropski udeležebi v odnosih s Sirijo in Libanonom;
6. poudarja, da negotovost zaradi narave iranskega jedrskega programa ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; je razočaran, ker Iran še naprej zavrača polno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), tako da ovira njeno delo ter zavrača dostop do najpomembnejših jedrskih objektov in napotitev inšpektorjev; poziva iransko vodstvo, naj poskrbi, da bo Iran izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; poziva Teheran, naj ratificira in izvaja dodatni protokol o sporazumu o varovanju, ZDA in EU pa poziva, naj za dosego tega cilja uskladijo svojo zunanjo politiko;
7. poziva k boljšemu sodelovanju med EU in ZDA v Afganistanu in Pakistanu, da bi prispevali k miru in stabilnosti, demokraciji, človekovim pravicam in razvoju v tej regiji; poudarja, da je pomembno, da sosednje države in drugi pomembni akterji v regiji sodelujejo v tem procesu, kar lahko bistveno prispeva k regionalni stabilizaciji;
8. čeprav se zaveda, da razkritje zaupnih vojaških dokumentov ogroža vojaško osebje, je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih resnih obtožb o dopuščanju mučenja v Iraku; poziva, naj se o tem vprašanju razpravlja na vrhunskem srečanju EU-ZDA z namenom neodvisne čezatlantske preiskave;
9. odločno poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj spoštuje svoje zaveze s šeststranskih pogovorov, vključno s popolno in preverljivo opustitvijo vsega jedrskega orožja in obstoječih jedrskih programov; poziva jo tudi, naj v celoti spoštuje svoje obveznosti v zvezi z neširjenjem jedrskega orožja in razoroževanjem; znova izraža odločno podporo šeststranskim pogajanjem in potrjuje svojo odločenost, da bo po diplomatski poti dosegel zadovoljivo in celovito rešitev spornih vprašanj;
10. pozdravlja izid vrhunskega srečanja o jedrski varnosti iz aprila 2010, kjer je bil poudarjen svetovni pomen preprečevanja jedrskega terorizma in zavarovanja vsega nezaščitenega jedrskega materiala v štirih letih, sprejeto pa je bilo tudi soglasje o delovnem načrtu za izboljšanje in posplošitev uporabe obstoječih sporazumov in programov o jedrski varnosti; podpira pobude posameznih držav za izboljšanje notranje varnosti in spodbuja druge države, naj se jim pri tem pridružijo;
11. poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti in poziva k strateškemu sodelovanju med ZDA in državami članicami EU pri spoprijemanju s svetovnimi varnostnimi izzivi; je seznanjen z opravljenim delom v zvezi s sprejetjem novega strateškega koncepta; meni, da bi bilo treba zadevni razvoj dogodkov v tej širši varnostni strukturi obravnavati tudi v dialogu z Rusijo in državami članicami OVSE, ki niso članice EU; poudarja pomen skupne obrambne in varnostne politike ter okrepljenih evropskih obrambnih zmogljivosti za poglabljanje čezatlantske varnosti;
12. ugotavlja, da število različnih izzivov, ki so skupni EU in ZDA, narašča; poziva partnerici, naj začneta vseobsegajoč skupni proces, v katerem bosta ovrednotili in oblikovali ukrepe čezatlantske politike, da bi zasnovali enotno, skladno in obširno strategijo za učinkovito reševanje teh vprašanj;
13. izraža zadovoljstvo, da sta ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev 8. aprila 2010 v Pragi podpisala novo pogodbo START, in pričakuje, da jo bosta obe strani čim prej ratificirali;
14. poziva k okrepitvi sodelovanja EU in ZDA s Turčijo, Grčijo in Ciprom za trajno rešitev ciprskega vprašanja, ki bi temeljila na združitvi otoka v ustavno federacijo dveh ozemeljskih enot in dveh skupnosti; poudarja strateški pomen Turčije v kontekstu odnosov EU-ZDA;
15. priznava prekrivanje trgovinskih in političnih interesov EU in ZDA v Latinski Ameriki, kjer je EU sklenila strateški partnerstvi z Mehiko in Brazilijo ter sporazuma o prosti trgovini s Čilom in Mehiko, s Kolumbijo pa se o takšnem sporazumu še pogaja;
Zasedanje čezatlantskega ekonomskega sveta in njegova okrepitev
16. je prepričan, da je čezatlantski ekonomski svet najprimernejši mehanizem za upravljanje čezatlantskih gospodarskih odnosov; poziva partnerice, naj izkoristijo vse možnosti čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi premagale obstoječe ovire za gospodarsko povezovanje in do leta 2015 vzpostavile čezatlantski trg, kar bo pozitiven odgovor na trenutno gospodarsko in socialno krizo;
17. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj deluje bolj strateško, da bo upošteval pomisleke vseh interesnih skupin; ponovno poziva, naj se pravočasno posreduje razpored sestankov čezatlanskega ekonomskega sveta, njihove dnevne rede, načrte in poročila o napredku, ki morajo biti pred sestankom na voljo vsem interesnim skupinam in javno objavljeni za večjo preglednost;
18. pozdravlja dejstvo, da nasvete za čezatlantski ekonomski svet prispevajo številne interesne skupine, vključno s predstavniki podjetij, in znova zahteva, naj imajo predstavniki sindikalnega gibanja na obeh straneh Atlantika primerljivo vlogo; se zavzema za to, da bi v skupino svetovalcev vključili vodji čezatlantskega dialoga o delu in čezatlantskega dialoga o energiji;
19. poziva Komisijo, naj si ob bližajočem se srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere velja obvezno testiranje tretje strani, zlasti za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter električno opremo, naj vztraja pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, zlasti sprejetju označevanja proizvodov EU v ZDA zgolj z metričnimi merskimi enotami, naj z organi ZDA preuči standardizacijo, naj oblikuje okrogle mize o standardih s poudarkom na inovativnih rešitvah ter naj usklajuje delo na mednarodni ravni; meni, da bi moralo akcijsko partnerstvo za inovacije preseči golo izvajanje ter načeti strateški dialog o politiki konkurence, prenosu tehnologij in približevanju standardov;
20. meni, da je dialog v čezatlantskem ekonomskem svetu o novih živilih in uporabi novih tehnologij pri proizvodnji hrane izjemnega pomena; poudarja, da je zaskrbljen zaradi kloniranja pri vzreji živali;
21. poziva k temu, da bi se v čezatlantskem ekonomskem svetu začelo sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, zlasti mala in srednja podjetja, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa bi se upošteval pristop EU v aktu za mala podjetja – „najprej pomisli na male“;
22. pozdravlja podpis druge faze sporazuma o letalstvu med EU in ZDA (imenovanega „odprto nebo“) junija 2010, saj je temelj za učinkovito sodelovanje, ter sprejetje najnovejšega sporazuma Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) z dne 8. oktobra 2010, kar je pomemben korak za čezatlantski letalski trg; vseeno poziva organe ZDA in Komisijo, naj si prizadevajo za večjo svobodo pri naložbah v čezatlantske letalske prevoznike njihovem lastništvu, ne glede na tuje državljanstvo;
23. poudarja pomen uporabe čezatlantskega ekonomskega sveta kot okvira za makroekonomsko sodelovanje med partnericami, glede na njihovo vzorno sodelovanje med krizo, ter spodbuja pristojne monetarne institucije, naj okrepijo medsebojno usklajevanje, zlasti na področju nadzora in preprečevanja sistemskih tveganj; priznava pomembno vlogo, ki jo imajo EU in ZDA v svetovnih finančnih institucijah, vključno z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Banko za mednarodne poravnave;
Vloga čezatlantskega dialoga zakonodajalcev v čezatlantskem ekonomskem svetu
24. znova poziva voditelje EU in ZDA, pa tudi sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v čezatlantski ekonomski svet, saj so zakonodajalci skupaj z ustrezno izvršilno oblastjo odgovorni za izvajanje in nadzor številnih odločitev sveta;
25. meni, da je bistveno zagotoviti, da ključni člani ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta sodelujejo v dialogu zakonodajalcev in postopkih čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi se preprečilo nepredvidene posledice zakonodaje na čezatlantsko trgovino in naložbe; upa, da bo mogoče sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev postopoma nadgraditi v čezatlantsko medparlamentarno skupščino na podlagi priporočil, ki jih je podal Parlament v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 26. marca 2009;
Dvostranska in mednarodna trgovina
26. je odločen, da bo še naprej pozival zakonodajalca ZDA – Komisijo pa prosi, naj to stori v čezatlantskem ekonomskem svetu –, naj ponovno preuči obveznost stoodstotnega pregleda zabojnikov, in da bo sodelovanje z ZDA razvijal na podlagi obvladovanja tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA v skladu z okvirom standardov SAFE, ki jih je sprejela Mednarodna carinska organizacija;
27. poudarja, da je treba čim prej skleniti razvojni krog iz Dohe; poziva k skupnemu pristopu k razvoju večstranskih trgovinskih pravil in pogajanj, v katerem bodo sodelovala tudi gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija;
28. je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami, ob hkratnem reševanju vprašanja dostopa do trgov;
Razvoj
29. poudarja, da bo mednarodne zaveze glede razvojnih ciljev tisočletja, katerih uresničevanje je v številnih primerih v zaostanku, mogoče izpolniti le, če bodo industrializirane države ohranile svoje zaveze in prispevale 0,7 % BDP za uradno razvojno pomoč do leta 2015; zato poziva EU in ZDA ter druge mednarodne donatorje, naj spoštujejo svoje zaveze in sprejmejo ukrepe za pospešitev uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;
Gospodarska in finančna kriza
30. opozarja, da je namen sporazuma Basel II in njegove skorajšnje revizije uveljaviti svetovni standard, in poziva ZDA, naj ta sporazum začnejo čim prej izvajati; je izjemno zaskrbljen, da bi omejitve, ki jih določajo različni nacionalni zakoni, sprejeti v odgovor na krizo (zlasti ameriška reforma Wall Streeta in zakon o varstvu potrošnikov, ki omejujeta priznavanje zunanjih bonitetnih ocen), privedle do hudih odstopanj pri uporabi tega svetovnega standarda; nadalje ugotavlja, da so enotna svetovna računovodska pravila nujna za enake konkurenčne pogoje, in poziva ZDA, naj sprejmejo mednarodne standarde računovodskega poročanja;
31. ugotavlja, da je sedanja kriza najhujša svetovna recesija po veliki depresiji in da so v odziv nanjo vlade vsega sveta, predvsem EU in ZDA, sodelovale, kot še nikoli poprej, da bi reformirale finančne trge in institucije; poziva, da se v okviru dialoga o ureditvi finančnih trgov med EU in ZDA, katerega namen je usklajevanje pristopov med regulativnimi organi, opredelijo vrzeli in prizadeva za tesnejše zbliževanje;
32. meni, da gospodarske in finančne strukture upravljanja, ki so ob začetku krize obstajale bodisi na svetovni ravni bodisi v ZDA ali v Evropski uniji, svetovnemu finančnemu sistemu niso zagotavljale dovolj stabilnosti; meni, da je ob čedalje večji soodvisnosti gospodarskega in finančnega trga treba okrepiti sodelovanje na področju makroekonomske politike in nadzora velikih gospodarstev; poleg tega priznava, da mora EU rešiti vprašanje zastopstva v Mednarodnem denarnem skladu;
33. poziva EU in ZDA, naj sodelujejo s Kitajsko pri reševanju spora o svetovnih deviznih tečajih, ne da bi uporabile protekcionistične ali povračilne ukrepe; meni, da se države članice EU spopadajo z drugačnim tržnim pritiskom kakor ZDA, zlasti glede državnih obveznic in obstoja monetarne unije;
34. ugotavlja, da predlog ameriškega zakona o reformah finančnih regulacij, ki sta ga oblikovala kongresnika Barney Frank in Christopher Dodd, ter program reforme regulativnega sistema v EU sledita pobudam G20, in meni, da se mora to sodelovanje nadaljevati skozi ves zakonodajni proces; ugotavlja, da je to še posebej očitno v zakonodaji o zunajborznih trgih izvedenih finančnih instrumentov; poudarja, da do razhajanja pogosto prihaja zaradi razlik v naravi postopka sprejemanja zakonodaje in vlogi nadzornikov pri oblikovanju pravil;
Energija, okolje, promet, industrija, raziskave in znanost
35. pozdravlja ustanovitev Sveta za energijo EU in ZDA, ki bo zagotovil nov okvir za poglobitev čezatlantskega dialoga o strateških vprašanjih energije, kot sta zanesljivost oskrbe in politika prehoda na nizkoogljične energetske vire, ter hkrati okrepil obstoječe znanstveno sodelovanje na področju energetskih tehnologij; pozdravlja parafiranje novega sporazuma Energy Star med EU in ZDA o uskladitvi označevanja energetske učinkovitosti pisarniške opreme ter sodelovanju pri razvoju energetskih tehnologij;
36. spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj osnuje sodelovanje za oblikovanje skupne strategije za zunanjo energijo in surovine, ki bo podpirala diverzifikacijo virov, oskrbovalnih poti in infrastrukture ter spodbujala energetsko učinkovito gospodarstvo, da bi se povečala zanesljivost oskrbe z energijo in energijska neodvisnost; prav tako ga spodbuja, naj pomaga pri iskanju konvergenčnih meril trajnosti za mešanico energetskih virov in okrepi raziskave in razvoj, tudi na področju biogoriv; meni, da je ustrezna politika za surovine in redke zemljine bistvena za zmanjšanje odvisnosti od teh materialov;
37. opozarja, da so podnebne spremembe svetovni izziv, za katerega ni posplošene politične in tehnološke rešitve, da pa bi kombinacija obstoječih možnosti in bistveno povečanje učinkovitosti na vseh področjih gospodarstva in družbe tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju prispevala k rešitvi težav z viri in njihovo porazdelitvijo ter utrla pot tretji industrijski revoluciji;
38. poziva predsedstvo EU, naj si na prihodnjem vrhu v Cancunu prizadeva doseči ambiciozno zavezo ZDA in njihovo sodelovanje pri spodbujanju povezav med sistemom EU za trgovanje z emisijami in regionalnimi ali zveznimi sistemi v ZDA; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno zagotoviti skupne standarde in merila uspešnosti na vseh razvijajočih se trgih ETS, da bi se izognili nepotrebnim regulativnim oviram na tem razvijajočem se trgu;
39. poziva ZDA, naj omogočijo polno in učinkovito izvajanje prvostopenjskega sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA ter njunega sporazuma o letalski varnosti; opozarja Komisijo in oblasti v ZDA, da bi ob neuspehu pri sklenitvi sporazuma na drugi stopnji nekatere države članice lahko razveljavile prvostopenjski sporazum;
40. poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje na področju raziskav, da bi bolje izkoristili možnosti nedavno razširjenega sporazuma o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA, zlasti z razširitvijo usklajenega pristopa na področjih skupnega strateškega interesa in krepitvijo sodelovanja pri energetskih raziskavah;
Intelektualna lastnina in varstvo potrošnikov
41. poudarja pomen tesnega čezatlantskega sodelovanja v zvezi z digitalnim programom, ki zajema na primer digitalni trg, internetne svoboščine po svetu, nevtralnost omrežja, pravica do zasebnosti, skupni standardi, preglednost in pravna država v zvezi s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju;
42. meni, da je treba razviti skupno strategijo ukrepanja EU in ZDA za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine z namenom boja proti naraščajoči svetovni trgovini s ponarejenimi in piratskimi izdelki; poziva k oblikovanju čezatlantske projektne skupine za boj proti ponarejanju, saj je to potreben znak politične odločnosti za pregon nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo konkurenčnosti inovativne in ustvarjalne industrije, ob spoštovanju državljanskih svoboščin, svobode izražanja, zasebnosti in predpisanega postopka;
Pravosodno in policijsko sodelovanje, vizumi
43. vztraja, da se mora EU kot celota pogajati o sprejetju v ameriški program za odpravo vizumov, s čimer bo zagotovila, da štiri države – Bolgarija, Ciper, Poljska in Romunija – ki niso vključene v ta program, ne bodo sklenile dvostranskih sporazumov za odpravo vizumov z ZDA; ponovno poudarja, da mora Komisija v pogovorih z ZDA še naprej na politični in tehnični ravni opozarjati, kako pomembno je za EU, da so preostale štiri države članice EU čim prej sprejete v program za odpravo vizumov;
44. poudarja duh sodelovanja med EU in ZDA v boju proti svetovnemu terorizmu in poziva EU in ZDA, naj še naprej sodelujejo pri nadaljnjem boju proti obnovljeni teroristični grožnji; znova izraža svojo odločenost na tem področju in trdno prepričanje, da je treba zagotoviti, da varnostni ukrepi ne bodo spodkopavali varstva državljanskih svoboščin in temeljnih pravic, hkrati pa poskrbeti za čim večje spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov; opozarja tudi, da sta nujnost in sorazmernost ključni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne bo nikoli učinkovit;
45. pozdravlja dejstvo, da sporazum med EU in ZDA o prenosu bančnih podatkov odseva pripravljenost ZDA, da se pozitivno odzovejo na zahteve za varstvo podatkov, ki jih je Evropski parlament izrazil v poročilu o sistemu SWIFT;
46. poziva Svet, naj čim prej sprejme dogovor o obširnem pogajalskem mandatu za sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov; poziva pogajalca Unije, naj pospeši pogajanja, da bo zagotovil popolno zaščito temeljnih pravic; podpira pristop Komisije, v skladu s katerim naj bi takšen okvirni sporazum veljal za vse prihodnje in obstoječe sporazume EU ali držav članic z ZDA o prenosu in obdelavi osebnih podatkov v okviru pravosodnega in policijskega sodelovanja;
47. poziva ZDA in EU, naj omejijo zbiranje in obdelavo podatkov na absolutni minimum, ki je resnično potreben za varnost, tako da se zmanjša tveganje kršenja svobode in državljanskih svoboščin, ter meni, da je treba zahteve za prenos podatkov, pa tudi druge dogovore o pravosodnih in notranjih zadevah, v splošnem obravnavati v večstranskem okviru EU-ZDA, namesto da se o njih dvostransko dogovarjajo posamezne države članice;
48. izraža resno zaskrbljenost zaradi t. i. zakona o spodbujanju potovanja in njegovega diskriminacijskega učinka, saj velja samo za potnike v programu za odpravo vizumov, pa tudi zaradi varstva podatkov, saj je mogoče pristojbino plačati le z eno izmed štirih najpogostejših kreditnih kartic, katerih izdajatelji imajo sedež v ZDA; poziva, da se na naslednjem srečanju ministrov EU in ZDA za pravosodje in notranje zadeve v decembru obravnava vprašanje pristojbine v elektronskem sistemu za odobritev potovanja (ESTA),
49. glede na najnovejše dogodke na obeh straneh Atlantika, ki pomenijo izziv za složne in raznolike družbe, poziva k odprtemu dialogu med vladami in družbami EU in ZDA o tem, kako si lahko vsi prizadevamo za večjo strpnost in spoštovanje različnosti v svojih skupnostih ob splošnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic;
50. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsednikom čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in sopredsednikom ter sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0193.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2009)0058.