PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (sporazum ACTA)
23.11.2010
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0617/2010)
ALDE (B7‑0619/2010)
S&D (B7‑0620/2010)
GUE/NGL (B7‑0621/2010)
Kader Arif, Véronique De Keyser v imenu skupine S&D
Niccolò Rinaldi, Marietje Schaake, Alexander Alvaro, Marielle De Sarnez, Renate Weber, Metin Kazak v imenu skupine ALDE
Carl Schlyter, Eva Lichtenberger, Sandrine Bélier v imenu skupine Verts/ALE
Helmut Scholz, Rui Tavares, Miloslav Ransdorf, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (sporazum ACTA)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 8 te listine,
– ob upoštevanju strategije za učinkovito izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju sklepov zadnjega kroga pogajanj 2. oktobra 2010 o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (sporazum ACTA),
– ob upoštevanju objave končnega besedila sporazuma ACTA 15. novembra 2010,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 o vplivu ponarejanja na mednarodno trgovino (2008/2133(INI))[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o preglednosti in stanju pogajanj o trgovinskem sporazumu ACTA[2],
– ob upoštevanju svoje pisne izjave 0012/2010 o premajhni preglednosti postopka, povezanega s trgovinskim sporazumom ACTA,
– ob upoštevanju razprav na plenarnem zasedanju 8. septembra in 20. oktobra 2010 o sporazumu ACTA,
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo (2003/C 321/01),
– ob upoštevanju odločbe Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi št. 90/2009(JD)OV glede dostopa do dokumentov v zvezi s sporazumom ACTA,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o trenutnih pogajanjih Evropske unije o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju in pisma delovne skupine za varstvo podatkov Evropski komisiji,
– ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)[3],
– ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009[4],
– ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS),
– ob upoštevanju sklepov Sveta o usklajenosti politik za razvoj,
– ob upoštevanju spora v Svetovni trgovinski organizaciji DS409, Evropska unija in država članica – zaseg generičnih zdravil v tranzitu,
– ob upoštevanju sporočila za javnost, ki ga je STO objavila o seji sveta TRIPS 8. in 9. junija 2010,
– ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,
Lizbonska pogodba
A. ker je skupna trgovinska politika v izključni pristojnosti Evropske unije; ker po uveljavitvi Lizbonske pogodbe velja, da bo moral Parlament besedilo sporazuma ACTA odobriti, preden bo ta začel veljati v Evropski uniji,
Splošne ugotovitve
B. ker je boj proti ponarejanju na svetovni ravni bistven del politične strategije Unije pri zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za proizvajalce v Uniji in ohranjanju delovnih mest za njene državljane;
C. ker se je 2. oktobra 2010 v Tokiu na Japonskem sklenil 11., zadnji krog pogajanj o sporazumu ACTA; ker bo tehnični sestanek za dokončno oblikovanje pravnega besedila potekal od 30. novembra do 3. decembra (ali po potrebi 4. decembra) 2010 v Sydneyju,
D. ker sporazum ACTA obravnava vprašanja, kot so spoštovanje temeljnih pravic, zasebnosti in varstva podatkov, spoštovanje pomembne vloge odprtega interneta, varovanje nevtralnosti ponudnikov storitev in zagotavljanje dostopa do zdravil,
E. ker Komisija sporazum ACTA Evropskemu parlamentu predstavlja kot orodje za doseganje večje učinkovitosti standardov v korist izvozu Unije in zaščite imetnikov pravic, ko so dejavni na svetovnem trgu, na katerem se trenutno njihove avtorske pravice sistematično kršijo, zlorabljajo blagovne znamke, patenti, oblikovanje in geografske označbe;
F. ker se je pogajanj udeležilo enajst držav (Unija se šteje kot država), od tega samo dve državi v razvoju (Maroko in Mehika),
G. ker je cilj pogajalskih strani ta, da se sporazum ACTA razširi na vse stranke, ki se želijo pridružiti, vključno z državami v razvoju in državami v vzponu,
H. ker so pogajalci za sklenitev sporazuma ACTA 6. oktobra 2010 objavili prečiščeno besedilo, Komisija pa je nato o njem poročala Parlamentu; ker je končno besedilo sporazuma Komisija objavila 15. novembra 2010,
I. ker se je na odločno zahtevo Evropskega parlamenta povečala preglednost pogajanj,
J. ker je potrebna jasnejša pravna podlaga sporazuma ACTA,
K. ker se Komisija sklicuje na odločbo varuha človekovih pravic in z njo upravičuje, da je bil sporazum ACTA sklenjen kot trgovinski sporazum, in ne kot izvršilna pogodba; ker je varuh človekovih pravic ocenil, da bo Evropska unija s podpisom sporazuma ACTA morda dejansko morala predlagati in sprejeti zakonodajo; v tem primeru bi bil sporazum ACTA edino ali glavno izhodišče za zakonodajo na tem področju, državljanom pa bi bilo v očitnem interesu, da so o sporazumu obveščeni,
L. ker je naloga Komisije, da kot varuhinja pogodb brani pravni red Skupnosti; ker to pomeni, da ga med pogajanji o mednarodnih sporazumih, ki vplivajo na zakonodajo Unije, ne sme spreminjati,
M. ker je Komisija med razpravo na plenarnih zasedanjih večkrat ponovila, da sporazum ACTA zadeva samo ukrepe izvrševanja in ne vsebuje določb, ki bi vsebinsko spreminjale pravo varstva pravic intelektualne lastnine v Uniji,
N. ker Direktiva 2001/29/ES zagotavlja pravni okvir za avtorske in sorodne pravice ter strog sistem za njihovo varstvo; ker so v členu 5 direktive izčrpno naštete vse izjeme in omejitve, kar državam članicam onemogoča, da bi uvajale nove izjeme in omejitve; ker je namen sporazuma ACTA povečati raven varstva imetnikov pravic, saj zagotavlja obsežnejše pristojnosti za uveljavljanje avtorskih pravic, vendar ne obravnava možnosti širjenja obstoječih izjem in omejitev ter lahko omeji diskrecijsko pravico nacionalnih sodišč do prožne razlage obstoječih izjem; ker so se s tehnološkim napredkom pomnožile možnosti za ustvarjanje, izdelavo in izkoriščanje ustvarjalnih del, ki so postale bolj raznolike, in ker so za vzpostavitev poštenega ravnovesja med interesi imetnikov pravic in uporabnikov potrebni novi pristopi k liberalizaciji dostopa do teh del z uporabo digitalne tehnologije; ker Komisija pripravlja zakonodajni predlog o delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, da bi se olajšala digitalizacija in širjenje kulturnih del v Evropi,
O. ker so se pogodbenice sporazuma ACTA obvezale, da bodo izpolnile obveznosti iz člena 7 sporazuma TRIPS in tako prispevale k spodbujanju tehnoloških inovacij; ker se temeljne politike Unije v zvezi z medobratovalnostjo opirajo na določbe pravnega reda Skupnosti, ki v nekaterih primerih dopuščajo obratno inženirstvo,
Patenti
P. ker je komisar za trgovino med plenarnim zasedanjem 20. oktobra 2010 Parlament povabil, naj izrazi stališče o pomembnem vprašanju, ali naj se patenti vključijo v poglavja o izvrševanju v civilnopravnih zadevah; ker so pogajalci za sporazum ACTA mnenja, da ta ne bo oviral čezmejnega tranzita zakonitih generičnih zdravil; ker je Parlament v resoluciji in pisni izjavi navedel, da ne sme noben ukrep za krepitev pristojnosti čezmejnega nadzora in zaseg blaga ogrožati globalnega dostopa do zakonitih, cenovno sprejemljivih in varnih zdravil; ker Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 določa ukrepe za izvrševanje obmejnega nadzora blaga v tranzitu, določbe te uredbe pa se obravnavajo v sporu Svetovne trgovinske organizacije; ker nekateri akterji, kot so podjetja v farmacevtskem sektorju, proizvajalci generičnih zdravil in zagovorniki svetovnega zdravja, svarijo pred vključitvijo patentov v sporazum ACTA in opozarjajo, da bi to lahko imelo škodljive posledice za tehnološke inovacije, dostop do zdravil in konkurenco generičnih zdravil,
Q. ker Unija nima zakonodaje o patentih,
R. ker se lahko zgodi, da bodo patenti po sporazumu ACTA izključeni iz uporabe ukrepov izvrševanja v civilnopravnih zadevah; ker bi vključitev patentov v to poglavje lahko negativno vplivala na dostop do zakonitih, cenovno sprejemljivih zdravil;
Dostop do zdravil
S. ker so nekatere pomembne trgovinske partnerice, ki trenutno niso pogodbenice sporazuma ACTA, v svetu TRIPS izjavile, da bi bil sporazum ACTA lahko v navzkrižju s sporazumom TRIPS in drugimi sporazumi STO ter bi lahko ogrozil zakonodajo in proces v STO, saj bi deloval zunaj njenega pravnega okvira, spodkopal bi ravnovesje pravic, dolžnosti in prožnosti, ki so bile dosežene s pogajanji za različne sporazume STO, izkrivljal bi trgovino ali ustvaril trgovinske ovire ter spodkopal prožnosti, vključene v sporazum TRIPS, ter deklaracijo iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju iz leta 2001 za področja, kot je javno zdravje in trgovina generičnih zdravil,
Temeljne pravice
T. ker je Komisija v sporočilu z dne 19. oktobra 2010 izjavila, da mora Unija na področju temeljnih pravic delovati brezhibno in da mora biti v zvezi s tem za zgled; ker je Komisija na plenarnem zasedanju 20. oktobra 2010 izjavila, da sporazum ACTA še ni parafiran in da ima Komisija kot pogajalec pristojnost, da določi, na kateri stopnji so pogajanja tehnično zaključena in se sporazum lahko parafira,
U. ker mora biti vsak dogovor, ki ga Evropska unija sklene o sporazumu ACTA, v skladu s pravnimi obveznostmi, ki jih Uniji nalagajo predpisi o varstvu zasebnosti in podatkov, kakor je to določeno z Direktivo 95/46/ES, Direktivo 2002/58/ES (kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009), Direktivo 2009/136/ES in Direktivo 2009/140/ES o elektronskih komunikacijskih omrežjih in storitvah ter s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije,
V. ker Komisijo obvezuje medinstitucionalni sporazum iz leta 2010 in zato ne sme podpirati samoregulativnih ali koregulativnih mehanizmov, ko gre za temeljne pravice, kot je pravica do svobodnega izražanja,
W. ker je Komisija 19. oktobra 2010 objavila sporočilo o oceni učinka,
X. ker se nobenih določb v sporazumu ACTA ne sme razlagati tako, da bi ustvarile precedens ali bi omogočile sedanja ali prihodnja odstopanja od pravnega reda oziroma njegove spremembe, ki bi privedle do slabšega varstva temeljnih pravic po zakonodaji Unije; ker bi morala Komisija in Svet s tem načelom izrecno soglašati,
Geografske označbe
Y. ker je Komisija večkrat poudarila, da je treba izvajati varstvo geografskih označb; ker so se pogodbenice sporazuma ACTA dogovorile, da bodo poskrbele za izvrševanje določb o geografskih označbah,
Trgovinski obseg
Z. ker je trgovinski obseg opredeljen v členu 2.14.1 sporazuma ACTA: „za namene tega poglavja zajemajo dejanja, izvedena v trgovinskem obsegu, vsaj tista dejanja, ki so bila izvedena kot trgovinske dejavnosti za neposredno ekonomsko ali komercialno korist“,
AA. ker je v opombi 9 sporazuma ACTA navedeno: „Vsaka pogodbenica mora nameren uvoz ali izvoz blaga ponarejenih blagovnih znamk ali piratskega blaga v trgovinskem obsegu obravnavati kot nezakonito dejavnost, za katero so zagrožene kazenske sankcije iz tega člena. Pogodbenica lahko svoje dolžnosti v zvezi z izvozom in uvozom piratskega blaga ali blaga ponarejenih blagovnih znamk izpolni tako, da distribucijo, prodajo ali ponudbo za prodajo blaga ponarejenih blagovnih znamk ali piratskega blaga v trgovinskem obsegu opredeli kot nezakonite dejavnosti, za katere so zagrožene kazenske sankcije“,
Kazenskopravni pregon in sankcije
BB. ker poglavje sporazuma ACTA o kazenskopravnem pregonu navaja določbe o kazenskih postopkih, kazenski odgovornosti, kaznivih dejanjih, kazenskopravnem pregonu in kaznih; ker se je o določbah v zvezi s kazenskopravnim pregonom v sporazumu ACTA pogajalo predsedstvo Sveta v imenu držav članic,
Pravice intelektualne lastnine v digitalnem okolju
CC. meni, da ponudniki internetnih storitev ne bi smeli nositi odgovornosti za podatke, ki jih prenašajo ali gostijo s svojimi storitvami v taki meri, da bi morali podatke pred prenosom nadzirati ali filtrirati; ker evropski nadzornik za varstvo podatkov v svojem mnenju o sporazumu ACTA opozarja, da utegnejo ponudniki internetnih storitev v pogodbe s svojimi strankami vključiti klavzule o spremljanju njihovih podatkov in ukinitvi njihovih naročnin,
DD. ker člen 1.2 sporazuma določa, da vsaka pogodbenica svobodno določi ustrezno metodo za izvajanje določb tega sporazuma v skladu s svojim pravnim sistemom in prakso;
EE. ker kršitve intelektualne lastnine v digitalnem okolju obravnavajo nacionalni sodni organi,
Odbor ACTA
FF. ker je odbor ACTA z institucionalno ureditvijo iz sporazuma ACTA med drugim pristojen za izvajanje, delovanje in spreminjanje sporazuma, za nevladno sodelovanje in odločitve v zvezi s svojim poslovnikom; ker Unijo v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji vodi tudi spodbujanje demokracije,
Lizbonska pogodba
1. ugotavlja, da so se v skladu z Lizbonsko pogodbo pristojnosti Parlamenta na področju skupne trgovinske politike precej povečale, zlasti da mora Parlament odobriti vse trgovinske sporazume, ki jih sklene Evropska unija;
Splošne ugotovitve
2. ponovno poudarja, da je boj proti ponarejanju prednostna naloga notranje in zunanje mednarodne politične strategije in da je za dosego tega cilja mednarodno sodelovanje osrednjega pomena;
3. obžaluje, da je splošni učinek tega sporazuma že po naravi omejen z dejstvom, da države, ki so glavni vir ponarejanja, in večina držav v razvoju ne sodelujejo pri sporazumu;
4. je seznanjen z sklenitvijo 11. kroga pogajanj o sporazumu ACTA; ugotavlja, da je bilo po pogajalskem krogu iz Tokia 2. oktobra 2010 objavljeno prečiščeno, 15. novembra 2010 pa končno besedilo;
5. obžaluje, da med 10. marcem 2010 in 15. novembrom 2010, ko je bilo objavljeno končno besedilo, niso bila objavljena vsa besedila s pogajanj, o katerih se je razpravljalo;
6. obžaluje, da pogajanja in sklenitev sporazuma niso potekali na obstoječih večstranskih forumih (npr. v Svetovni trgovinski organizaciji in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino), zaradi česar je članstvo trenutno zelo omejeno in ne zajema večine držav v razvoju;
7. ugotavlja, da sodelovanje pri sporazumu ACTA ni ekskluzivno in da se lahko pridružijo tudi države v razvoju in države v vzponu; zaradi tega poziva Komisijo, naj se vzdrži vsiljevanja tega sporazuma državam v razvoju, in od drugih podpisnic sporazuma ACTA zahteva, naj se dogovorijo, da morajo biti postopki in pogoji za pristop k sporazumu ACTA ustrezno prožni, pri čemer je treba upoštevati stopnjo razvoja držav pristopnic v skladu s sklepi Sveta o usklajenosti politik za razvoj;
8. poziva Komisijo in Svet, naj pojasnita pravno podlago; poziva Komisijo, naj pojasni razdelitev pristojnosti med Svetom in Komisijo pri poglavju o kazenskopravnem pregonu v sporazumu ACTA, tudi v zvezi z njegovim parafiranjem; vztraja pri tem, da se Parlamentu pred parafiranjem sporazuma predloži dokaze, da je pravna podlaga za pogajanja o sporazumu ACTA v celoti skladna z Lizbonsko pogodbo;
9. pozdravlja večkrat ponovljene izjave Komisije o tem, da je izvajanje določb sporazuma ACTA – zlasti tistih o postopkih uveljavljanja avtorskih pravic v digitalnem okolju – povsem v skladu s pravnim redom Skupnosti in da sporazum ne bo uvedel ne osebnih pregledov ne t.i. postopka treh opominov; nobena od podpisnic sporazuma ACTA, zlasti pa ne EU, ne sme imeti pristojnosti, da na podlagi sporazuma uvede postopek treh opominov ali podobne režime;
10. poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo Evropskemu parlamentu pred parafiranjem sporazuma pravočasno predložila pisni dokaz, da sporazum ACTA ne omejuje usklajevanja izjem in omejitev za avtorske in povezane pravice v EU; da ne omejuje možnosti za prihodnjo razširitev obsega izjem in omejitev, navedenih v Direktivi 2001/29/ES; da ne izključuje prihodnjih političnih možnosti in sodnih ukrepov za razširitev dostopa do ustvarjalnih del glede na tehnološki napredek z uporabo izjem; da ne omejuje zakonodajnih možnosti za dela, katerih avtorje je težko ali celo nemogoče določiti, oziroma da ne preprečuje državam članicam, da bi sprejele zakonodajo za razširitev dostopa do avtorsko zaščitenih del, katerih avtorje je težko ali celo nemogoče določiti, ali za omejitev pravnih sredstev za kršitve v zvezi s temi deli;
11. poziva Komisijo, naj potrdi, da sporazum ACTA ne takoj in ne v prihodnosti ne bo vplival na pravni red EU o temeljnih pravicah in varstvu podatkov, na sedanja prizadevanja EU za uskladitev ukrepov uveljavljanja pravic intelektualne lastnine ali na direktivo o elektronskem poslovanju;
12 poziva Komisijo, naj pred začetkom postopka odobritve v Parlamentu pravočasno izrecno potrdi, da določbe sporazuma ACTA ne posegajo v ustrezne določbe pravnega reda Skupnosti, kot so določbe v direktivi o programski opremi 91/250/EGS in direktivi o informacijski družbi 2001/29/ES, in v ukrepe držav članic za izvajanje teh direktiv, ki v nekaterih primerih dovoljujejo obratno inženirstvo računalniških programov in izogibanje varovalnim tehničnim ukrepom, da bi zagotovili medobratovalnost in tako spodbujali konkurenco in inovacije;
Patenti
13. ugotavlja, da utegnejo biti patenti izključeni iz poglavja sporazuma ACTA o uporabi ukrepov izvrševanja v civilnopravnih zadevah, a poudarja, da je izrecna in popolna izključitev edini način za zagotovitev, da ACTA ne bo ogrožala dostopa do zakonitih, cenovno dostopnih zdravil, ki rešujejo življenja;
14. trdi, da bi izrazito povišanje odškodnin in drugih pravnih sredstev za morebitne kršitve intelektualne lastnine utegnilo odvrniti proizvajalce in tretje osebe, ki sodelujejo pri proizvodnji, prodaji ali distribuciji cenovno sprejemljivih generičnih zdravil, zlasti če bo veljalo za blago v tranzitu; je zaskrbljen, da lahko uporaba določb o civilnopravnem uveljavljanju iz sporazuma ACTA pri patentih nasprotuje javnemu interesu, poveča naložbena tveganja in tržno negotovost ter ogrozi tehnološke inovacije, zlasti v sektorjih, kjer je težko odkriti kršitve, ali pri uveljavljanju patentov za žive organizme, domače proizvode in tradicionalna zdravila; poziva Komisijo, naj pred parafiranjem sporazuma obravnava širok spekter pomislekov, navedenih v tej resoluciji, o možnosti uporabe civilnopravnih določb za patente in nato o tem poroča Parlamentu;
Dostop do zdravil
15. priznava, da je v besedilu sporazuma ACTA v uvodnih izjavah navedeno, da je namen sporazuma zagotoviti učinkovita in ustrezna sredstva ter dopolniti sporazum TRIPS na področju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ob upoštevanju razlik v zadevnih pravnih sistemih in praksah podpisnic sporazuma ACTA; priznava tudi, da so načela deklaracije iz Dohe o sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in o javnem zdravju, ki jih je 14. novembra 2001 na četrti ministrski konferenci STO v Dohi v Katarju sprejela STO, podlaga za besedilo sporazuma ACTA, zato meni, da mora biti uveljavljanje tega sporazuma vselej v skladu s temi načeli;
16. pozdravlja izboljšave v osnutku besedila sporazuma ACTA, ki zagotavljajo več varoval za zasebnost, javno zdravje in nekatere zaščitne ukrepe iz sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo, naj oceni, ali je mogoče varovalne določbe v sporazumu ACTA uveljavljati na enak način kot določbe o uveljavljanju; poziva Komisijo, naj predloži dokaz, da sporazum ACTA državam članicam ne bo preprečil sprejetja zakonodaje, ki omejuje pravna sredstva za kršitve, vključno s povečanjem dostopa do avtorsko zaščitenih del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ali ohranjanjem prožnosti v okviru sporazuma TRIPS, da se zagotovi celotna paleta prihodnjih političnih možnosti; poziva Komisijo, naj oceni, ali bo sporazum ACTA dejansko zavezujoč in ali njegov člen 1.2 zagotavlja splošno prožnost za vse elemente, ki bi utegnili biti v nacionalni zakonodaji v nasprotju s tem sporazumom; poziva Komisijo, naj pripravi mehanizme, ki podpisnicam omogočajo prožnost pri sprejemanju upravičenih odstopanj od obveznosti sporazuma, ki so skladni s cilji in načeli sporazuma TRIPS in z deklaracijo iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju iz leta 2001;
Temeljne pravice
17. poudarja, da sta zasebnost in varstvo podatkov osrednji vrednoti Evropske unije, priznani v členu 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in da ju je treba spoštovati pri vseh politikah in predpisih, ki jih EU sprejme v skladu s členom 16 PDEU;
18. poziva Komisijo, naj Parlamentu pred parafiranjem sporazuma predloži pravno analizo pomena, zakonitosti in izvršljivosti želenih politik iz sporazuma ACTA v zvezi s sodelovanjem med ponudniki storitev in imetniki pravic, kakor je predlagano v členu 2.18.3, zlasti glede tega, na kakšen način prizadevanja za sodelovanje v poslovnem svetu ne bodo omejevala temeljnih pravic državljanov, vključno s pravico do zasebnosti, pravico do svobode izražanja in pravico do zakonitega pravnega postopka;
19. ponovno poziva Komisijo, naj pravočasno pred parafiranjem sporazuma oceni učinek izvajanja sporazuma ACTA na temeljne pravice in varstvo podatkov, na tekoča prizadevanja EU za uskladitev ukrepov uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in na direktivo o elektronskem poslovanju;
20. je sklenil, da mora Komisija pravočasno obvestiti Parlament o rezultatih te ocene;
21. je zaskrbljen zaradi vsebine člena 2.X oddelka 3, ki navaja, da sporazum zajema osebno prtljago potnikov, četudi blago, ki se prevaža, ni trgovinske narave, razen če podpisnice sklenejo, da jo bodo izključile; meni, da ta člen podpisnice spodbuja k sprejetju strožjih pravil o kontroli osebne prtljage potnikov na mejnih prehodih, medtem ko bi Komisija pravzaprav morala na mednarodni ravni braniti večjo zaščito temeljnih pravic potnikov, zlasti pravico do zasebnosti;
22. vztraja pri tem, da mora Komisija hitro ukrepati v skladu s svojim sporočilom z dne 19. oktobra 2010 o oceni učinka na temeljne pravice;
Geografske označbe
23. poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za vključitev prakse učinkovitega uveljavljanja teh označb v sporazum ACTA; poudarja, da je zaščita geografskih označb pomembna za evropska podjetja in zaposlovanje v EU; obžaluje, da sporazum v členu 1.X ne opredeljuje ponarejanja geografskih označb, saj bi lahko to povzročilo zmedo ali vsaj zapletlo delo upravnih in sodnih organov pri tolmačenju in uveljavljanju sporazuma ACTA;
24. se ne strinja s stališčem Komisije, ki trdi, da je na področju zaščite geografskih označb zagotovila precejšen napredek; meni, da napredek na tem področju ni zadovoljiv, saj bodo geografske označbe v vseh državah, ki jih ne priznavajo v nacionalni zakonodaji, ostale nezaščitene;
Trgovinski obseg
25. je zaskrbljen, da opredelitev trgovinskega obsega v sporazumu ACTA (člen 2.14.1) presega opredelitev, ki je bila sprejeta 25. aprila 2007 pri glasovanju o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (2005/0127 (COD));
26. upošteva, da se je predsedstvo Sveta v imenu držav članic pogajalo o poglavju sporazuma ACTA, ki se nanaša na kazenskopravni pregon; zahteva, da Komisija in Svet Parlamentu predstavita natančno obrazložitev pojma „trgovinski obseg“, kakor je naveden v členu 2.14.1 sporazuma; poziva Komisijo in Svet, naj ponovno potrdita, da zaradi člena 2.14.1 ne bodo potrebne nikakršne spremembe pravnega reda Skupnosti, zlasti kar zadeva glasovanje Parlamenta o spremenjenem predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskih ukrepih za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (2005/0127(COD)); poziva Svet in Komisijo, naj pred parafiranjem sporazuma opravita pravno oceno tega, ali je opredelitev trgovinskega obsega iz sporazuma ACTA v skladu z odločitvijo Svetovne trgovinske organizacije glede Kitajske, ali je v skladu z načeli EU o sorazmernosti in subsidiarnosti ter ali bo omejevala države članice pri uporabi nacionalnih izjem za ukrepe kazenskopravnega pregona;
27. meni, da se od podpisnic ne bi smelo zahtevati, da morajo kriminalizirati snemanje s kamero, zato pozdravlja dejstvo, da so se na zahtevo EU dogovorile, da je kriminalizacija snemanja s kamero neobvezna (člena 2.14.3 in 2.15);
Kazenskopravni pregon in sankcije
28. je zaskrbljen, da sporazum ACTA sodnim organom omogoča, da zoper podpisnico ali tretjo stran izdajo nalog (sodna odredba iz člena 2.X); opaža, da so pooblastila glede sodne odredbe v nasprotju z direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki omogoča sodno odredbo le za preprečevanje neposrednih kršitev; poleg tega morajo biti po tej direktivi tretje strani vključene v kršitev, da bi bile lahko predmet naloga sodnega organa;
29. poziva Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, naj predloži mnenje o najnovejši različici besedila sporazuma ACTA;
Pravice intelektualne lastnine v digitalnem okolju
30. obžaluje dejstvo, da člen 2.18.3 pogodbenicam izrecno naroča (tj. „prizadevati si“), naj v sodelovanju s poslovno skupnostjo učinkovito preprečujejo kršitve; opozarja Komisijo, da se je v medinstitucionalnem sporazumu leta 2003 zavezala, da bo „zagotovila, da bo vsakršna uporaba sourejanja ali samourejanja vselej v skladu z zakonodajo Skupnosti (...) in da ne bo v uporabi, kadar so pod vprašajem temeljne pravice“; poziva Komisijo, naj oceni, ali lahko sporazum ACTA v splošnem spremeni sedanje ravnotežje v pravu EU med pravnimi obveznostmi ponudnikov internetnih storitev o varovanju osebnih podatkov končnih uporabnikov in razkrivanju teh podatkov imetnikom pravic intelektualne lastnine ali upravnim in sodnim organom;
31. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo področje uporabe sporazuma omejeno na obstoječi evropski sistem za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine proti ponarejanju, zaradi česar bi bilo treba besedo „neupravičeno“ v členu 2.X črtati;
32. je zaskrbljen, da bi zelo široka opredelitev dejavnosti trgovinskega obsega (člen 2.14.1) – skupaj z obveznostjo izboljšanja sankcij kazenskopravnega pregona v primeru kršitev pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju (člen 2.18.1), vključno s pomočjo in podporo (člen 2.14.4) – lahko spodbudila podpisnice sporazuma k sprejetju zakonodaje, ki bo v praksi pripeljala h kriminalizaciji zasebnih uporabnikov in posrednikov;
Odbor ACTA
33. meni, da bi moral odbor ACTA delovati na odprt, vključevalen in pregleden način; poziva Komisijo, naj pravočasno, preden bo moral Parlament obravnavati svoje mnenje o odobritvi, predloži priporočila za upravljanje odbora ACTA, zlasti glede sodelovanja Evropskega parlamenta v postopku spreminjanja sporazuma;
34. poudarja, da morajo vsako spremembo sporazuma preučiti vse zainteresirane strani in da mora vse spremembe odobriti Parlament; zahteva, da se Komisija, preden odobri sedanje besedilo ali predlaga spremembe zanj, v odboru ACTA posvetuje s Svetom in Evropskim parlamentom v okviru postopka, ki zagotavlja preglednost, parlamentarni nadzor in udeležbo javnosti;
Pogoji EP za podelitev odobritve
35. opozarja, da mora sporazum ACTA pred začetkom veljavnosti obvezno odobriti Parlament, po možnosti pa ga morajo ratificirati tudi države članice; poziva Komisijo in Svet, naj ne predlagata začasne uporabe sporazuma, dokler ga Parlament ne bo odobril; opominja Komisijo in Svet, da si Parlament pridržuje pravico do zavrnitve odobritve sporazuma ACTA; pogojuje morebitno odobritev tega sporazuma s popolnim sodelovanjem na podlagi te resolucije;
36. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav, udeleženih pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju.
- [1] Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0634.
- [2] Sprejeta besedila, P6_TA(2010)0058.
- [3] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
- [4] UL L 201, 31.07.2002, str. 37.