PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o Tibetu – načrti, da postane kitajščina glavni učni jezik

24.11.2010

v skladu s členom 122(5) poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
EFD (B7‑0637/2010)
S&D (B7‑0638/2010)
ALDE (B7‑0640/2010)
ECR (B7‑0642/2010)
Verts/ALE (B7‑0643/2010)
PPE (B7‑0644/2010)

Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Thomas Mann, Mario Mauro, Cristian Dan Preda, Bernd Posselt, Laima Liucija Andrikienė, Csaba Sógor, Filip Kaczmarek, Lena Kolarska-Bobińska, Róża grofica Thun und Hohenstein, Eija-Riitta Korhola, Monica Luisa Macovei, Elena Băsescu, Tunne Kelam, Bogusław Sonik, Sari Essayah, Martin Kastler v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg v imenu skupine S&D
Marietje Schaake, Niccolò Rinaldi, Graham Watson, Ramon Tremosa i Balcells, Frédérique Ries, Leonidas Donskis, Renate Weber, Edward McMillan-Scott, Sarah Ludford, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Kristiina Ojuland, Marielle De Sarnez, Sonia Alfano v imenu skupine ALDE
Heidi Hautala, Eva Lichtenberger, Raül Romeva i Rueda, François Alfonsi, Frieda Brepoels, Catherine Grèze v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Michał Tomasz Kamiński, Konrad Szymański, Tomasz Piotr Poręba, Marek Henryk Migalski, Ryszard Czarnecki, Adam Bielan, Roberts Zīle v imenu skupine ECR
Fiorello Provera v imenu skupine EFD

Resolucija Evropskega parlamenta o Tibetu – načrti, da postane kitajščina glavni učni jezik

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski in Tibetu, zlasti svoje resolucije o Tibetu z dne 10. aprila 2008,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A. ker so spoštovanje človekovih pravic ter svoboda identitete, kulture in vere temeljna načela Evropske unije in prednostna naloga njene zunanje politike,

B.  ker je Ljudska republika Kitajska izrazila željo po skladnih odnosih med vsemi 56 narodnostnimi manjšinami,

C. ker je 19. oktobra 2010 približno 1000 študentov tibetanske narodnosti korakalo skozi Tongren, znan tudi kot Rebkong, in mirno protestiralo proti načrtu za uvedbo mandarinske kitajščine kot glavnega učnega jezika v šolah v tej regiji; ker so se 23. oktobra 2010 demonstracije razširile v provinco Kingai in v Peking, kjer je protestiralo 400 tibetanskih študentov univerze Minsu,

D. ker je tibetanščina kot eden od štirih najstarejših in najizvirnejših azijskih jezikov glavni usmerjevalec tibetanske identitete, kulture in vere, hkrati pa skupaj s tibetansko kulturo kot celoto tudi nenadomestljiv del svetovne dediščine; ker je ta jezik, ki priča o zgodovinsko bogati civilizaciji, temeljna in nenadomestljiva sestavina tibetanske identitete, kulture in vere,

E.  ker jeziki izražajo socialno in kulturno držo skupnosti, ker skupni jezik skupnosti temeljno opredeljuje kulturo ter ker jeziki prenašajo zelo specifično družbene in kulturne oblike ravnanja in načine razmišljanja,

F.  ker je bilo določeno, da je za Tibetance dvojezični pouk v materinščini najučinkovitejša pot k uspešni dvojezičnosti in je bil delež sprejema tibetanskih srednješolcev v tibetanski regiji na višjo šolo zaradi tega „modela 1 politike dvojezičnega izobraževanja“ vedno najvišji,

G. ker tibetanščino v vseh osnovnih, srednjih in višjih šolah v vseh območjih pod pristojnostjo tibetanske avtonomne regionalne vlade postopoma nadomešča kitajščina in uradni dokumenti običajno niso na voljo v tibetanščini,

H. ker bi spremembe izobraževalne politike omejile uporabo tibetanščine v šoli, saj bi bili vsi učbeniki in predmeti v mandarinski kitajščini, razen pri pouku tibetanščine in angleščine,

I.   ker je Ljudska republika Kitajska 14. septembra 2007 skupaj z drugimi 142 državami glasovala za sprejetje deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonega prebivalstva, ki v 14. členu navaja, da imajo avtohtona ljudstva pravico ustanavljati svoje izobraževalne sisteme in institucije, ki zagotavljajo izobraževanje v njihovih jezikih na način, ki ustreza metodam poučevanja in učenja v njihovi kulturi,

J.   ker zaradi prevlade kitajščine narašča bojazen o obetih za službo med diplomanti tibetanskih regij, saj glede na peticijo, ki so jo podpisali učitelji in študentje, večina tibetanskih študentov nikoli ni bila v kitajsko govorečem okolju in se zato niso sposobni sporazumevati v kitajščini,

1.  obsoja vedno hujše represivne ukrepe proti uveljavljanju kulturne, jezikovne, verske in drugih temeljnih pravic v Tibetu, in poudarja, da je treba ohraniti ter zavarovati svojstveno kulturno, versko in narodno identiteto šestih milijonov Tibetancev ter obravnavati zaskrbljenost zaradi represije in marginalizacije tibetanščine, na kateri temelji tibetanska identiteta;

2.  je seznanjen z zaskrbljenostjo zaradi poskusov razvrednotenja tibetanščine in poudarja, da mora biti prvi jezik tibetanščina, če naj bo dvojezično izobraževanje uspešno;

3.  poziva kitajske oblasti, naj izvajajo 4. člen Ustave Ljudske republike Kitajske in 10. člen Zakona o regionalni narodni avtonomiji, ki vsem narodom zagotavljajo pravico, da uporabljajo in razvijajo svoj jezik, tako govorjenega kot pisnega,

4.  poziva kitajske oblasti, naj podprejo resnično dvojezično jezikovno politiko, pri kateri bodo vsi predmeti, tudi matematika in naravoslovje, lahko poučevani v tibetanščini, povečan bo pouk kitajščine in lokalni organi in skupnosti bodo imeli pristojnost sprejemati odločitve o učnem jeziku;

5.  meni, da ima vsaka narodna manjšina pravico ohranjati svoj jezik in zapise; meni, da bo pravičen sistem dvojezičnega izobraževanja prispeval k boljšemu sodelovanju in razumevanju, ko se bodo Tibetanci učili kitajsko, hkrati pa se bo pripadnike ljudstva Han, ki živi na področju Tibeta, spodbudilo k učenju tibetanščine;

6.  poudarja, da bo z uvedbo kitajščine kot prvega učnega jezika zelo trpela kakovost izobraževanja za veliko večino tibetanskih srednješolcev in bi bilo treba zato šolske predmete, kakor je tudi najprimerneje, poučevati samo v maternem, tibetanskem jeziku;

7.  poziva kitajske oblasti, naj ukrenejo vse, kar je v njihovi moči, da zmanjšajo neugoden jezikovni in kulturni položaj Tibetancev pri zaposlovanju v mestu, vendar tako, da ne bosta ogrožena tibetanski jezik in kultura;

8.  poziva Evropsko komisijo, visoko predstavnico/podpredsednico in države članice, naj pozovejo kitajsko vlado k zagotovitvi spoštovanja pravice do mirnega izražanja študentov in da bodo zadevne oblasti obravnavale njihove pritožbe vsebinsko in primerno, ter da se bodo ustrezno izvajali predpisi o študiju, uporabi in razvoju tibetanščine iz leta 2002 v skladu z Zakonom o regionalni narodni avtonomiji;

9.  poziva Komisijo, naj poroča o uporabi sklada, ki je bil v okviru proračuna za leto 2009 zahtevan za podporo tibetanski civilni družbi na Kitajskem in v izgnanstvu (1 milijon EUR), ter poudarja, da je treba ohraniti tibetansko kulturo, zlasti v izgnanstvu;

10. znova poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ter obžaluje pogosto diskriminatorno obravnavo narodnih in verskih manjšin na Kitajskem;

11. poziva kitajske oblasti, naj predstavnikom tujih medijev omogočijo vstop v Tibet, med drugim tudi na tibetanska območja zunaj avtonomne regije Tibet, in odpravijo sistem posebnih dovolilnic;

12. poziva diplomatske predstavnike EU v Pekingu, naj obiščejo to regijo in poročajo Svetu in visoki predstavnici/podpredsednici o trenutnih razmerah, kar zadeva vprašanje izobraževanja in pouka;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter njegovi svetosti dalajlami.