PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o eritrejskih beguncih, ki jih na Sinaju kot talce zadržujejo tihotapci ljudi

15.12.2010

v skladu s členom 122(5) poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ALDE (B7‑0712/2010)
S&D (B7‑0715/2010)
GUE/NGL (B7‑0731/2010)
Verts/ALE (B7‑0732/2010)

Véronique De Keyser, David-Maria Sassoli, Charles Goerens, Ramon Tremosa i Balcells, Sonia Alfano, Leonidas Donskis, Marietje Schaake, Kristiina Ojuland v imenu skupine S&D
Niccolò Rinaldi, Marielle De Sarnez, Charles Goerens, Ramon Tremosa i Balcells, Sonia Alfano, Leonidas Donskis, Marietje Schaake, Kristiina Ojuland v imenu skupine ALDE
Hélène Flautre, Barbara Lochbihler, Judith Sargentini, Franziska Katharina Brantner, Ulrike Lunacek, Heidi Hautala, Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE
Rui Tavares, Cornelia Ernst, Marie-Christine Vergiat, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o eritrejskih beguncih, ki jih na Sinaju kot talce zadržujejo tihotapci ljudi

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave UNHCR z dne 7. decembra 2010 o eritrejskih talcih na Sinaju v Egiptu,

–   ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma EU-Egipt[1], ki je bil podpisan v Luxembourgu 25. junija 2001 in je začel veljati 1. junija 2004, zlasti njegove preambule in člena 2,

–   ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967,

–   ob upoštevanju protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000,

–   ob upoštevanju konvencije Organizacije afriške enotnosti (OAE) o posebnih vidikih begunskih vprašanj v Afriki,

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije iz novembra 1995, ki je bila podlaga za poznejšo Unijo za Sredozemlje,

–   ob upoštevanju izjave Catherine Ashton, podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z dne 21. septembra 2010 o političnih zapornikih v Eritreji,

–   ob upoštevanju člena 122(5) svojega poslovnika,

A. ker je urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) v torek 7. decembra izrazil zaskrbljenost zaradi 250 eritrejskih migrantov, ki naj bi jih zadrževali kot talce v Sinajski puščavi,

B.  ker je desetine migrantk mednarodnim organizacijam poročalo, da so jih tihotapci večkrat posilili ter da so med čakanjem na odkupnino in celo po tem, ko je bila ta že plačana, nečloveško ravnali tako z moškimi kot ženskami,

C. ker naj bi tihotapci za izpustitev talcev zahtevali plačilo do 8.000 USD na osebo,

D. ker naj bi bilo po navedbah UNHCR okoli 85 % migrantov, ki so prispeli na Sinaj v preteklih mesecih, državljanov Eritreje, ki so zbežali iz represivne države in bi morali biti v skladu s smernicami UNHCR obravnavani kot begunci,

E.  ker vsako leto tisoče ljudi poskuša prečkati mejo iz Egipta v Izrael, pogosto v rokah tihotapcev, ki se ne ozirajo kaj dosti na varnost,

F.  ker se UNHCR pri egiptovskih oblasteh zavzema za dostop do ljudi, ki so jih državni organi zajeli pri takšnem poskusu, da bi ugotovili, kateri med njimi so begunci in potrebujejo mednarodno zaščito,

G. ker na Sinaju od leta 2007 deluje precej razvejana mreža, ki tihotapi podsaharske migrante skozi Egipt v Izrael,

H. ker je območje ob meji z Izraelom na Sinaju zaprto vojaško območje, kamor je prepovedan nepooblaščen dostop; ker naj bi egiptovske varnostne sile po navedbah organizacije Human Rights Watch od leta 2007 ubile vsaj 85 neoboroženih migrantov, ki so poskušali ilegalno prečkati mejo med Egiptom in Izraelom,

I.   ker po ocenah izraelske vlade vsak mesec ilegalno vstopi v državo več kot tisoč migrantov; ker je Izrael ob svoji meji z Egiptom nedavno začel graditi pregrado in nadzorni sistem, da bi ustavil pritok ilegalnih migrantov, v Negevu pa center za njihovo pridržanje;

J.   ker egiptovske oblasti kazenski pregon migrantov, obtoženih nezakonitega gibanja na Sinaju, pred vojaškimi sodišči redno utemeljujejo s sklicevanjem na organizirane kriminalne dejavnosti na Sinaju, ki vključujejo tihotapljenje in trgovino z ljudmi, mamili in orožjem,

K. ker so politike in ukrepi v zvezi z migranti, ki so jih sprejele nekatere evropske države, prispevale k povečanju pritoka migrantov v Egipt in druge države v regiji,

L.  ker je bilo v avgustovskih spopadih s tihotapci ob meji z Izraelom ubitih sedem ljudi, potem ko so se afriški migranti, ki so jih zadrževali tihotapci, pri poskusu pobega dokopali do njihovega orožja,

1.  odločno poziva egiptovske oblasti, naj storijo vse potrebno, da bi zagotovile izpustitev eritrejskih talcev; pozdravlja prizadevanja egiptovskih oblasti za preučitev informacij v poročilih UNHCR in preiskavo oseb, ki so povezane s tihotapci;

2.  pozdravlja sprožitev diplomatskih postopkov visokega komisarja ZN za begunce pri egiptovskih oblasteh v zvezi z začetkom iskanja omenjene skupine tihotapcev in njihovih talcev;

3.  spodbuja Egipt, Izrael in mednarodno skupnost, naj nadaljujejo boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi na Sinaju;

4.  opozarja na pobude, ki jih je sprejel Egipt v boju proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi na Sinaju, vključno z vzpostavitvijo nacionalnega usklajevalnega odbora za preprečevanje tihotapljenja ljudi in boj proti njemu leta 2007 ter nedavnim sprejetjem protitihotapskega zakona;

5.  poudarja, da ima Egipt enako kot vse države dolžnost, da ravnanje z begunci nemudoma uskladi z mednarodnimi normami, tako da bo vsak begunec deležen polne zaščite in pomoči;

6.  se zaveda, da je postala meja v Sinajski puščavi ustaljena pot za afriške migrante, zlasti za tisoče Eritrejcev, ki vsako leto zbežijo iz svoje države, veliko pa jih je namenjenih v Izrael;

7.  sicer priznava, da ima Egipt pravico uravnavati obojestransko prehajanje lastnih meja, vendar poziva egiptovske oblasti in varnostne sile, naj ne uporabljajo smrtonosne sile proti ilegalnim migrantom, ki prečkajo meje države, naj v celoti upoštevajo določbe mednarodnega prava na področju človekovih pravic in standarde o ravnanju z njimi, naj zaščitijo njihovo dostojanstvo ter njihovo telesno in duševno celovitost, naj spoštujejo njihovo pravico do ustreznega postopka in pravičnega sojenja, naj zagotovijo, da lahko pridržani priseljenci pridejo v stik z UNHCR, ter naj omogočijo dostop UNHCR do vseh prosilcev za azil in beguncev, ki so v državnem priporu;

8.  poziva podpredsednico Komisije in visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj to temo prednostno uvrsti na agendo političnih pogovorov z Egiptom, ter poziva vlado Egipta, naj se bojuje proti tihotapljenju ljudi in izpolnjuje svoje obveznosti v okviru mednarodnih konvencij o beguncih;

9.  poziva države članice, naj se na humanitarno krizo odzovejo s prostovoljno namestitvijo vseh prosilcev za azil, ki so vpleteni v to krizo, v EU; poziva Evropsko komisijo, naj usklajuje te operacije in uporabi sredstva, ki so na voljo v evropskem skladu za begunce;

10. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo pravo partnerstvo z UNHCR, tako da ponudijo politično in finančno pomoč pri njegovem delu v Kairu;

11. priznava mandat UNHCR in pomen njegovih prizadevanj, da zaščiti in spodbuja trajnostne rešitve za begunce in druge ljudi brez doma;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Arabske republike Egipt, vladi in parlamentu Egipta, vladi in parlamentu Izraela, vladi Eritreje, podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, visokemu komisarju ZN za begunce, visokemu predstavniku ZN za človekove pravice, institucijam Afriške unije, tudi vseafriškemu parlamentu, ter vladam in parlamentom držav članic.

 

 

• [1]  UL L 304, 30. 9. 2004, str. 39.