PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi, konkretnem prispevku strategije 2020 za dosego 6. razvojnega cilja tisočletja in odpravo tuberkuloze do leta 2050
28.1.2011
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ALDE (B7‑0075/2011)
Verts/ALE (B7‑0076/2011)
S&D (B7‑0089/2011)
Maria Da Graça Carvalho, Filip Kaczmarek v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Thijs Berman, Michael Cashman, Ricardo Cortés Lastra v imenu skupine S&D
Louis Michel, Charles Goerens, Antonyia Parvanova, Frédérique Ries, Olle Schmidt v imenu skupine ALDE
Michèle Rivasi v imenu skupine Verts/ALE
Nirj Deva v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o Pobudi za cepljenje proti tuberkulozi, konkretnem prispevku strategije 2020 za dosego 6. razvojnega cilja tisočletja in odpravo tuberkuloze do leta 2050
Evropski parlament,
– ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja Organizacije združenih narodov, da se do leta 2015 ustavi naraščanje in obrne trend obolevnosti za tuberkulozo,
– ob upoštevanju Pobude za cepljenje proti tuberkulozi, neprofitne neodvisne organizacije, edine tovrstne vseevropske organizacije, ustanovljene s podporo Komisije, ki podpira nujni razvoj novih cepiv ter spodbuja in prinaša svoje izkušnje v integrirano evropsko mrežo,
– ob upoštevanju lizbonske strategije za oblikovanje evropskega območja za raziskave in inovacije, Evrope inovacij EU 2020, in vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij,
– ob upoštevanju programa za preprečevanje tuberkuloze Mednarodne zdravstvene organizacije, ki si je zastavila cilj, da do leta 2015 za 50 % zmanjša prevalenco in umrljivost v primerjavi z letom 1990 ter da do leta 2050 odpravi tuberkulozo,
– ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom „Multidrug and extensively drug-resistant TB (M/XDR-TB): 2010 global report on surveillance and response“ (WHO/HTM/TB/2010.3) o zaskrbljujočem pojavu sevov, odpornih in zelo odpornih na zdravljenje,
– ob upoštevanju berlinske izjave o tuberkulozi na evropskem ministrskem forumu Svetovne zdravstvene organizacije (The Berlin Declaration on Tuberculosis – All Against Tuberculosis, EUR/07/5061622/5, WHO European Ministerial Forum, 74415) z dne 22. oktobra 2007,
– ob upoštevanju poročila Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC), ki navaja, da samo stroški zdravljenja tuberkuloze v Evropski uniji znašajo 2 milijardi EUR letno (EASAC Policy report 10, marec 2009, ISBN: 9789-0-85403-746-9),
– ob upoštevanju srečanja Svetovnega sklada za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji, ki je potekalo oktobra 2010 v New Yorku,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2010 o sistemu zdravstvenega varstva v podsaharski Afriki in svetovnem zdravju (2010/2070(INI)),
– ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,
A. ker je dostop do zdravniške oskrbe priznan v splošni deklaraciji človekovih pravic in ker morajo vlade izpolniti svojo obveznost ter vsemu prebivalstvu zagotoviti storitve javnega zdravstva,
B. ker se zdravila ne morejo v celoti enačiti s tržnimi proizvodi,
C. ker je incidenca tuberkuloze po svetu štiri leta pred rokom za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja kljub doseženemu napredku še vedno zaskrbljujoča,
D. ker je tuberkuloza še vedno med glavnimi vzroki smrti po svetu, saj za njo vsako leto umre okrog dva milijona ljudi,
E. ker razvojni cilji tisočletja vključujejo tudi zmanjšanje umrljivosti otrok in izboljšanje zdravja mater,
F. ker Pobuda za cepljenje proti tuberkulozi, namenjena ljudem s tuberkulozo po svetu, zlasti v najmanj razvitih državah, lahko postane konkreten prispevek strategije 2020 ter bo lahko okrepila strateško samostojnost EU v boju proti tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim,
G. ker kljub proračunskim omejitvam vztrajamo pri cilju, da se v raziskave in razvoj vložijo 3 % BDP (KOM(2010)2020 in KOM(2010)0546),
H. ker zaradi tropskih boleznih, kot so malarija, tuberkuloza in spalna bolezen, vsako leto umrejo milijoni ljudi, saj so te bolezni postale bolj odporne (epidemija, odporna na več zdravil, ali izredno odporna epidemija je velik problem) ali zdravil zanje ni, ker so bile raziskave opuščene le zaradi tržne rentabilnosti,
I. ker je tuberkuloza v oči bijoč primer neenakosti med narodi, saj je bila v industrijsko razvitih državah skoraj odpravljena,
J. ker je tuberkuloza ob sočasni okužbi z virusom HIV/aidsom zelo huda bolezen,
K. ker se najbolj zapostavljene bolezni, ki prizadenejo samo države v razvoju, trenutno ne raziskujejo dovolj,
L. ker uspeh vertikalnih skladov, namenjenih posameznim boleznim, na primer aidsu, malariji ali tuberkulozi, ne sme voditi v odvzem sredstev osnovni zdravstveni (tako imenovani horizontalni) infrastrukturi,
M. ker zdravstvene storitve v večini držav v razvoju ne zadovoljujejo potreb prebivalstva in ker so programi za strukturno prilagajanje iz devetdesetih let prispevali k poslabšanju razmer, saj je zaradi njih prišlo do krčenja proračunskih sredstev v socialnem sektorju,
N. ker je dostop do zdravstva pomanjkljiv zaradi dveh razlogov: oviranega dostopa do zdravniške oskrbe (ker ni dovolj zdravstvenih struktur in osebja, pa tudi ker ni javnih sistemov zdravstva) in do zdravljenja,
1. poudarja, da lahko samo obsežen program cepljenja pozitivno učinkuje na uresničitev 6. razvojnega cilja tisočletja po letu 2015 ter zlasti na odpravo tuberkuloze do leta 2050;
2. meni, da so cepiva, skupaj z boljšimi (zanesljivimi, poceni in vzdržljivimi) testi za odkrivanje okuženosti ter učinkovitejšima diagnostiko in zdravljenjem, temeljno sredstvo v boju proti tuberkulozi, kar pomeni korenito preusmeritev raziskav ter obsežnejše in trajno financiranje;
3. poziva Evropsko komisijo, naj razišče možnosti za inovativne načine financiranja, na primer uvedbo finančne garancije držav članic in/ali EU, ki bi omogočila pridobitev sredstev za Pobudo za cepljenje proti tuberkulozi pri Evropski investicijski banki, s katerimi bi se zagotovilo financiranje za raziskave zapostavljenih in nedobičkonosnih bolezni v državah v razvoju;
4. opozarja, da bi se farmacevtske raziskave morale veliko bolj osredotočati na smrtne bolezni, kot je tuberkuloza;
5. poudarja, da bi bilo treba za zadovoljevanje potreb prebivalstva držav v razvoju medsebojno povezati vertikalne programe za bolezni, kot so aids, malarija ali tuberkuloza, in prizadevanja za okrepitev sistemov osnovnega zdravstva;
6. poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo sprejete obveznosti financiranja in zagotovijo, da bodo sredstva za zdravstveno varstvo dosegla tudi najrevnejše v državah v razvoju; opozarja, da je nujno zagotoviti storitve javnega zdravstva na najoddaljenejših območjih;
7. meni, da bi se moralo cepljenje proti tuberkulozi izvajati predvsem v dispanzerjih in na klinikah v državah v razvoju, zato zahteva, naj se javno zdravstvo obnovi; ocenjuje, da mora evropska pomoč predvsem podpirati notranja prizadevanja držav v razvoju za okrepitev človeških, institucionalnih in infrastrukturnih zmogljivosti;
8. poudarja, da sta dostop do pitne vode in uravnotežene prehrane nepogrešljiva pogoja za dobro zdravje prebivalstva; zato vztraja pri večsektorski razsežnosti zdravstva in izboljšanju življenjskih razmer, ki prispeva k višji pričakovani življenjski dobi ter k boju proti revščini in tuberkulozi;
9. poziva Evropsko unijo in države v razvoju, naj spodbujajo prost dostop do zdravstva;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, pristojnim Pobude za cepljenje proti tuberkulozi in Svetovni zdravstveni organizaciji.