PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga

14. 11. 2011

v skladu s členom 115(5) poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
S&D (B7‑0608/2011)
ALDE (B7‑0609/2011)
PPE (B7‑0610/2011)

Marielle Gallo v imenu skupine PPE
Arlene McCarthy v imenu skupine S&D
Diana Wallis v imenu skupine ALDE
Kay Swinburne Ashley Fox  

Resolucija Evropskega parlamenta  o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 30. septembra 2011 o posodobitvi zakonodaje o DDV za okrepitev enotnega digitalnega trga (O-000226/2011 – B7‑0648/2011),

–   ob upoštevanju členov 113 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[1],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev[2],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska digitalna agenda (KOM(2010)0245),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o prihodnosti DDV (KOM(2010)0695),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV[4],

–   ob upoštevanju smernic OECD glede nevtralnosti sistema DDV,

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) poslovnika,

A. ker ena od vodilnih pobud strategije EU 2020 vsebuje vzpostavitev enotnega digitalnega trga;

B.  ker je enotni digitalni trg EU še vedno razdrobljen;

C. ker je gospodarska kriza močno škodovala priložnostim za gospodarsko rast in ker ima digitalno gospodarstvo možnosti, da v prihodnjih letih pomembno prispeva k blaginji Evrope;

D. ker zakon Združenih držav Amerike o internetni davčni svobodi, ki je začel veljati leta 1998 in je bil nato razširjen ter ki prepoveduje zveznim in lokalnim vladam, da bi za spletno prodajo uporabljale diskriminatorne stopnje prometnega davka, pomembno vpliva na e-trgovino in prispeva k ustanavljanju podjetij, ki sedaj prevladujejo na svetovnih trgih;

E.  ker mora Evropska unija razviti zmožnosti enotnega trga, tako da olajša spletno in čezmejno trgovino med državami članicami;

F.  ker Komisija trenutno razpravlja o prihodnosti DDV in ker je treba v zvezi s tem upoštevati strategijo EU 2020;

1.  poudarja, da sedanji pravni okvir, zlasti Priloga 3 k Direktivi 2006/112/ES, ovira razvoj novih digitalnih storitev in zato ni skladen s cilji iz digitalne agende;

2.  meni, da stopnje DDV, ki se uporabljajo za knjige, ponazarjajo pomanjkljivosti sedanje zakonodaje na tem področju, saj lahko države članice uporabljajo znižane stopnje DDV za dobavo knjig v vseh fizičnih oblikah, za e-knjige pa velja standardna stopnja DDV, ki znaša najmanj 15 odstotkov; meni, da je tako razlikovanje zaradi potencialne rasti tega segmenta trga neutemeljeno;

3.  poudarja, da si mora Evropska unija prizadevati, da bi storila več, kot le odpravila nedoslednosti v sedanjem pravnem okviru; meni, da mora biti prednostna naloga pri pregledu pravil o DDV spodbujanje podjetij, da razvijejo in ponujajo nove vseevropske spletne storitve;

4.  poudarja pa, da bi morala Evropska unija izdelati posebej prilagojene rešitve za lastne potrebe; meni, da bi za razvoj dejanskega enotnega trga pravo Evropske unije lahko omogočalo državam članicam, da za elektronske storitve s kulturno vsebino začasno uporabljajo zmanjšano stopnjo DDV;

5.  meni, da bi ta nova kategorija, ki bi jo vključili v sedanjo prilogo 3 k Direktivi 2006/112/ES, lahko vsebovala določbo o dobavi spletnih storitev (na primer televizija, glasba, knjige ali časopisi in revije), ki jo izvajalci s sedežem v EU zagotavljajo potrošnikom, ki prebivajo v EU;

6.  poudarja, da digitalna distribucija kulturnih, novinarskih in ustvarjalnih vsebin omogoča avtorjem in dobaviteljem vsebin, da dosežejo širše občinstvo; meni, da mora Evropska unija spodbujati ustvarjanje, produkcijo in distribucijo (na vseh platformah) digitalnih vsebin ter da bi uporaba nižje stopnje DDV za spletne kulturne vsebine verjetno okrepila rast;

7.  opozarja na načela OECD glede obdavčitve e-trgovine, sprejeta leta 1998 na konferenci v Ottawi, ki določajo, da bi morala imeti pravila o davkih na potrošnjo, kot je DDV, za posledico obdavčitev na področju sodne pristojnosti, kjer se odvija potrošnja; poudarja, da bodo v skladu z Direktivo 2008/8/ES načela OECD za Evropsko unijo veljala od 1. januarja 2015;

8.  meni, da bi moral biti pregled zakonodaje o DDV, ki državam članicam omogoča večjo prilagodljivost v zvezi z uporabo nižjih stopenj DDV, tesno povezan z izvajanjem načel iz Direktive 2008/8/ES; poudarja pa, da bi bilo treba čim prej uveljaviti načelo obdavčitve v državi članici, kjer poteka potrošnja, če naj bi bilo vsem državam članicam omogočeno, da bi imele enake koristi od enotnega digitalnega trga; poudarja, da bi bilo treba s pregledom poenostaviti sistem DDV, na primer z vzpostavitvijo sistema „vse na enem mestu“ za DDV in odpravo dvojnega obdavčevanja;

9.  zato poziva Komisijo, naj pretehta možnosti pregleda Direktive 2008/8/ES, da bi do 1. januarja 2015 uvedla obveznost plačevanje DDV v skladu z načelom namembne države;

10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

• [1]  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.
• [2]  UL L 44, 20.2.2008, str. 11.
• [3]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0240.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0436.