PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o sporazumu med EU in Marokom o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi
13. 2. 2012
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0047/2012)
GUE/NGL (B7‑0055/2012)
José Bové, Yannick Jadot, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE
Paul Murphy, Willy Meyer, Jacky Hénin, Patrick Le Hyaric, Younous Omarjee, Kartika Tamara Liotard, Marisa Matias, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Søren Bo Søndergaard, Marie-Christine Vergiat, Miguel Portas, Helmut Scholz, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Sabine Lösing v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o sporazumu med EU in Marokom o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (15975/2010),
– ob upoštevanju osnutka sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi, nadomestitvi protokolov 1, 2 in 3 ter njihovih prilog ter spremembah Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (15974/2010),
– ob upoštevanju resolucij Združenih narodov št. 1754, 1783, 1813 in 1920, pa tudi vseh njihovih prejšnjih resolucij o konfliktu v Zahodni Sahari kot posledici dekolonizacije, katerega rešitev mora temeljiti na pravici do samoodločbe saharskih ljudstev,
– ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,
A. ker je barcelonski proces, ki se je začel leta 1995, privedel do pridružitvenih sporazumov med Evropsko unijo in več kot desetimi državami južnega Sredozemlja;
B. ker je bil cilj barcelonskega proces po izjavah sodelujočih okrepitev dialoga in sodelovanja in v tej zvezi vzpostavitev območja miru, varnosti in blaginje;
C. ker je bil načrt iz Rabata, ki je bil oblikovan leta 2005, osredotočen na sprejetje novih sporazumov o prosti trgovini in na večjo liberalizacijo, namesto na uravnotežen razvoj regije, kar bi bilo v interesu delovnih ljudi, malih kmetov in revnih;
D. ker Zahodna Sahara ni del Maroka ter ne bi smela biti ne izrecno ne implicitno vključena v sporazume, ki jih bo EU podpisala s Kraljevino Maroko, in ker je Sodišče Evropske unije potrdilo, da Unijo pri vsem njenem delovanju zavezuje mednarodno pravo, z vključitvijo Zahodne Sahare v sporazum pa bi ga kršili
E. ker sporazum o prosti trgovini, ki ga imajo ZDA z Marokom, ne vključuje Zahodne Sahare, kot je potrdil ameriški zastopnik za trgovino Robert Zoellick v pismu predstavniškemu domu z dne 20. julija 2004;
F. ker so nedavni dogodki v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu razkrili popoln neuspeh politike EU do držav južnega Sredozemlja;
G. ker bi morale biti ključne smernice trgovinske politike EU do južnega Sredozemlja spodbujanje miru, socialne varnosti in socialne stabilnosti, in sicer z regionalnim povezovanjem, trajnostnim razvojem in razvejanostjo gospodarstev držav južnega Sredozemlja, s čimer bi dosegli izboljšanje življenjskega standarda njihovega prebivalstva;
H. ker so revolucije arabske pomladi pokazale, da je treba na vseh področjih politike med EU in državami južnega Sredozemlja najprej obravnavati demokratični primanjkljaj;
I. ker se mora mednarodna trgovina obrniti stran od logike konkurenčnosti, ki vodi v gospodarsko prevlado multinacionalk in v koncentracijo bogastva v njihovih rokah, da bi lahko zagotovili samopreskrbo in zanesljivo preskrbo s hrano, ohranjanje ekosistemov in krepitev gospodarske in družbene strukture v primarnem sektorju, ne le v državah EU temveč tudi v tretjih državah,
J. ker bi bilo treba pri trgovinskih odnosih z Marokom upoštevati potrebe te države po gospodarskem razvoju in razvoju podeželja, zlasti potrebe malih in srednje velikih proizvajalcev tako v Maroku kot v EU, in ker Evropski parlament priznava pomembno vlogo družinskih kmetij in malega ribolova, potrebo po spodbujanju trajnostnega kmetijstva in ribiške dejavnosti, z ohranjanjem naravnih virov, podeželskega in morskega okolja ter ribjih staležev, predvsem s smotrnim gospodarjenjem z vodo in preprečevanjem velikih monokulturnih nasadov;
K. ker se je v zadnjih letih zelo povečal obseg prilaščanja zemlje s strani tujih vlagateljev, kar ima škodljive posledice za lokalne skupnosti;
L. ker bi bilo treba v maroškem kmetijstvu, ribištvu in sorodnih sektorjih spodbujati priložnosti za trajnostno zaposlovanje, obenem pa izpostaviti pomembno vlogo družinskih in malih kmetij, spoštovati pravice delavcev in si prizadevati za razširitev živilskopredelovalnih panog, tako da bi povečali zaposlitvene možnosti za dosego kvalificiranih, zanesljivih, dobro plačanih in sindikalno organiziranih delovnih mest;
M. ker bi bilo treba posebno pozornost nameniti vidiku spola, poskrbeti za več dostojnih delovnih mest za ženske ter spodbujati rešitve za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja za moške in ženske;
N. ker je sektor pridelovanja sadja in zelenjave na številnih podeželskih območjih držav na jugu Evropske unije precejšnjega pomena, še posebej v Španiji, na Portugalskem, v Grčiji in Franciji, kjer je gospodarska in socialna kriza dosegla zaskrbljujoče razsežnosti;
O. ker trajnostna presoja vplivov v zvezi s celovitim prostotrgovinskim območjem v Sredozemlju, ki jo je generalni direktorat Komisije za trgovino naročil pri Univerzi v Manchestru, zlasti za prvih deset let predvideva naraščajoče socialne stiske in nevzdržljiv okoljski stres;
P. ker je Evropski parlament 14. decembra 2011 zavrnil podaljšanje protokola k ribiškemu sporazumu z Marokom;
1. nasprotuje sporazumu med EU in Marokom o vzajemnih ukrepih liberalizacije v zvezi s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi ter vsem dejanjem, katerih namen je sklepanje sporazumov o prosti trgovini z državami Sredozemlja; meni, da bo sklepanje sporazumov o prosti trgovini imelo škodljive posledice za male kmete, delavce, mlade in okolje tako v južnem Sredozemlju kot v EU;
2. poziva Komisijo, naj začne nova pogajanja z jasnim mandatom, da se izpolnijo potrebe, ki jih narekujejo trajnostni gospodarski in socialni razvoj, samopreskrba in zanesljiva preskrba s hrano, tako v Maroku kot v državah EU, s čimer bi zagotovili vzajemne koristi in preprečili tekmovalnost med proizvajalci na obeh straneh Sredozemlja;
3. vztraja, da je treba pri sprejemanju odločitev na gospodarskem in trgovinskem področju vsa prizadevanja usmeriti na okrepitev razvojnega sodelovanja sever-jug in jug-jug in regionalnega povezovanja ter na izboljšanje verig dodane vrednosti v različnih državah, s čimer bi omogočili ustvarjanje primernih vzorcev proizvodnje in potrošnje;
4. meni, da so enakopravna pogajanja, pri katerih so udeležene vse pomembnejše zainteresirane strani, sindikati, organizacije malih in srednjih kmetov in organizacije malega ribolova, ključni pogoj za uspešne trgovinske odnose, ki so v interesu delavcev, malih kmetov, ribičev in mladih; zato vztraja, da je treba oceniti varstvo naravnih virov, ustrezno plačilo za proizvajalce, dostojne plače in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, ki bodo prinesli stabilnost na lokalne trge in ohranili okolje, saj gre za ključne elemente, katerim je treba prilagoditi rezultate vseh trgovinskih pogajanj;
5. je zaskrbljen, ker se po najnovejših poročilih Unicefa v Maroku milijon in pol otrokom šoloobvezne starosti še vedno odreka pravica do šolanja, delo otrok se, predvsem na podeželju, nadaljuje, vse bolj izvozno naravnana proizvodnja pa bi utegnila spodkopati vsa prizadevanja, da bi to nezakonito ravnanje ustavili;
6. poudarja, da so potrebne nadaljnje skrbno izvedene, neodvisne trajnostne ocene vpliva, pri katerih so udeležene vse pomembnejše zainteresirane strani, sindikati, organizacije malih in srednjih kmetov in organizacije malega ribolova, da bi preprečili vse škodljive učinke za prebivalce v južnem Sredozemlju in v najbolj krhkih gospodarstvih EU;
7. je prepričan, da je treba v skladu z mednarodnim pravom Zahodno Saharo izključiti iz vseh sporazumov, ki jih EU sklene s Kraljevino Maroko, obenem pa odpreti možnosti za ločene sporazume s prebivalci Zahodne Sahare, in sicer prek njihovih zakonitih zastopnikov, če bi tako želeli;
8. ponavlja, da maroška suverenost v Zahodni Sahari ni bila nikdar priznana v mednarodnem pravu, kot je v mnenju oktobra 1975 zapisalo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu; ugotavlja, da Maroko nezakonito zaseda ozemlje Zahodne Sahare in da zato nima suverene oblasti nad njenimi naravnimi viri; poziva EU, naj zahteva, da Kraljevina Maroko spoštuje mednarodno pravo o izkoriščanju naravnih virov Zahodne Sahare;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, državam članicam, Odboru 24 (posebnemu odboru Združenih narodov za dekolonizacijo), maroški vladi in vladi Demokratične arabske republike Sahare.