Postopek : 2012/2684(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B7-0304/2012

Predložena besedila :

RC-B7-0304/2012

Razprave :

PV 13/06/2012 - 18
CRE 13/06/2012 - 18

Glasovanja :

PV 14/06/2012 - 11.9
CRE 14/06/2012 - 11.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0261

PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE
PDF 136kWORD 1344k
12.6.2012
PE489.334v01-00}
PE489.337v01-00}
PE491.929v01-00} RC1
 
B7-0304/2012}
B7-0307/2012}
B7-0310/2012} RC1

v skladu s členom 110(2) in 110(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ECR (B7‑0304/2012)

S&D, Verts/ALE, GUE/NGL, ALDE (B7‑0307/2012)

PPE (B7‑0310/2012)


o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov (2012/2684(RSP))


Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Roberta Angelilli, Cristiana Muscardini, Joanna Katarzyna Skrzydlewska v imenu skupine PPE
Ana Gomes, Véronique De Keyser, Sylvie Guillaume, Britta Thomsen, Claude Moraes, Emine Bozkurt, Minodora Cliveti, Zita Gurmai v imenu skupine S&D
Renate Weber, Cecilia Wikström, Sophia in ‘t Veld, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Edward McMillan-Scott, Sarah Ludford, Gesine Meissner, Frédérique Ries, Izaskun Bilbao Barandica v imenu skupine ALDE
Rebecca Harms, Isabelle Durant, Marije Cornelissen, Raül Romeva i Rueda, Franziska Katharina Brantner, Nicole Kiil-Nielsen, Ana Miranda, Ulrike Lunacek, Jean Lambert, Malika Benarab-Attou, Barbara Lochbihler, Catherine Grèze v imenu skupine Verts/ALE
Marina Yannakoudakis, Andrea Češková v imenu skupine ECR
Mikael Gustafsson, Inês Cristina Zuber, Kartika Tamara Liotard, Patrick Le Hyaric, Willy Meyer, Marisa Matias, Alda Sousa v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov (2012/2684(RSP))  

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročil, pripravljenih v okviru konvencije OZN o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenega izbirnega protokola, in konvencije o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov v EU(1),

–   ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 5. decembra 2011 o končanju pohabljanja ženskih spolnih organov,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 8. marca 2010 o izkoreninjenju nasilja nad ženskami v Evropski uniji in njegovega poziva k mednarodnemu pristopu k boju proti pohabljanju ženskih spolnih organov,

–   ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope z dne 12. aprila 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njemu,

–   ob upoštevanju smernic EU glede nasilja nad ženskami in preprečevanja vseh oblik diskriminacije proti njim, ki jih je Svet za splošne zadeve sprejel 8. decembra 2008;

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu in politiki Evropske unije na tem področju, vključno s posledicami za strateško politiko EU o človekovih pravicah(3),

–   ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A. ker je pohabljanje ženskih spolnih organov nepopravljiva zloraba, pri kateri so ženski spolni organi namerno spremenjeni oziroma poškodovani iz nemedicinskih razlogov in s trajnimi posledicami; ker je danes po svetu med ženskami in dekleti 140 milijonov žrtev tega običaja, vsako leto pa so ogroženi še dodatni 3 milijoni deklet;

B.  ker po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi živi najmanj 500 tisoč pohabljenih žensk in deklet, 180 tisoč deklet pa naj bi bilo ogroženih; ker so po oceni strokovnjakov ti podatki podcenjeni in ne upoštevajo druge generacije in neevidentiranih migrantov;

C. ker vse oblike pohabljanja ženskih spolnih organov izvirajo iz škodljive tradicije in običajev, ki jih ne moremo obravnavati kot del vere, ampak kot dejanje nasilja nad ženskami in dekleti in kot kršenje njihovih temeljnih pravic, zlasti pravice do osebne varnosti in integritete ter telesnega, duševnega, spolnega in reproduktivnega zdravja, v primerih deklic, ki so mladoletne, pa gre tudi za zlorabo otrok; ker spoštovanje kulturnih običajev in različnih obredov iniciacije v nobenem primeru ne more opravičevati takšnega nasilja,

D. ker je pohabljanje ženskih spolnih organov samo po sebi kršitev človekovih pravic, ki pušča hude in nepopravljive kratko- in dolgoročne posledice za telesno in duševno zdravje prizadetih žensk in deklet, pa tudi za njihove pravice, saj pomeni hud napad na njihovo osebno celovitost, ki se v nekaterih primerih lahko konča tudi s smrtjo; ker imata uporaba preprostih pripomočkov in neuporaba razkužil škodljive stranske učinke, zaradi česar so spolni odnosi in porodi lahko boleči, organi so nepopravljivo poškodovani, lahko pa se pojavijo zapleti, kot so krvavitve, šok, okužbe, prenos virusa aidsa, tetanus, benigni tumorji ter hudi zapleti pri nosečnosti in porodu,

E.  ker je pohabljanje ženskih spolnih organov izraz neenakopravnih razmerij moči in je ob drugih resnih oblikah spolnega nasilja še dodatna oblika nasilja nad ženskami; ker je treba boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov obvezno vključiti v splošen in skladen pristop k boju proti spolnemu nasilju in nasilju nad ženskami;

1.  pozdravlja sklep s 56. zasedanja Komisije za položaj žensk z dne 8. marca 2012 o tem, da bi morala vprašanje pohabljanja ženskih spolnih organov na svojem 67. zasedanju obravnavati generalna skupščina Organizacije združenih narodov;

2.  poziva generalno skupščino OZN, naj na 67. zasedanju sprejme resolucijo, v kateri bi se zavzela za končanje pohabljanja ženskih spolnih organov po svetu, k čemur je pozvala Afriška unija na vrhovnem zasedanju 2. julija 2011, za uskladitev ukrepov držav članic ter pripravo priporočil in smernic za razvoj in krepitev regionalnih in mednarodnih pravnih instrumentov in nacionalne zakonodaje;

3.  opozarja, da se pohabljanje ženskih spolnih organov izvaja predvsem na mladih deklicah od otroštva do 15. leta, zato gre tudi za kršenje pravic otrok; znova poudarja, da se je 27 držav članic EU s konvencijo OZN o pravicah otrok zavezalo varstvu pravic otrok;

4.  poziva države članice, naj nadaljujejo postopek ratifikacije mednarodnih instrumentov, izvajajo pa naj jih s celovito zakonodajo, ki bo prepovedovala vse oblike pohabljanja ženskih spolnih organov in bo predpisovala učinkovite sankcije proti storilcem teh dejanj; ugotavlja, da bi morala zakonodaja predpisati tudi celovit niz preventivnih in zaščitnih ukrepov, med njimi mehanizme za usklajevanje, spremljanje in oceno izvrševanja predpisov, z njo pa bi se morali tudi izboljšati pogoji, ki bi ženskam in dekletom omogočali, da prijavijo primere pohabljanja ženskih spolnih organov;

5.  poziva ustrezne organe OZN in civilno družbo, naj z zadostnimi finančnimi sredstvi dejavno podprejo ciljno usmerjene programe in širjenje primerov najboljše prakse o tem, kako zadostiti prednostnim potrebam ogroženih deklet, vključno s tistimi, ki so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov in imajo težave pri dostopanju do storitev in programov;

6.  poziva generalnega sekretarja OZN, naj zagotovi, da bodo vse ustrezne organizacije in organi v sistemu OZN, zlasti Sklad za otroke, Sklad za prebivalstvo, Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), organ za enakopravnost spolov in večji vpliv žensk, Razvojni sklad za ženske, program za razvoj in Urad visoke komisarke za človekove pravice, posamič ali skupaj v svojih programih za posamezne države ustrezno in v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami poskrbeli za varovanje in spodbujanje pravic deklet do zaščite pred pohabljanjem spolnih organov in bodo na ta način okrepili svoja prizadevanja;

7.  poudarja, da je treba podpreti civilno družbo, zlasti organizacije žensk, ki si v svojih skupnostih prizadevajo, da bi odpravile nasilje nad ženskami, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami na podlagi spola in ukrepi za spodbujanje večjega vpliva žensk vključili v vse razvojne politike in programe EU, in sicer prek njenega akcijskega načrta za enakost spolov iz leta 2010; poudarja, da je potrebno ozaveščanje, mobilizacija skupnosti, izobraževanje in usposabljanje, pritegniti pa je treba tudi nacionalne, regionalne in lokalne organe in civilno družbo v partnerskih državah; poudarja, da bodo prizadevanja za odpravo prepričanj in navad, ki so škodljiva za dekleta, uspešna le ob polnem sodelovanju vseh ključnih akterjev, med njimi verskih vodij in vodij skupnosti, pa vseh, ki z dekleti neposredno delajo, vključno s starši, družinami in skupnostmi;

9.  poziva Komisijo, naj pohabljanju ženskih spolnih organov nameni posebno pozornost v okviru splošne strategije za boj proti nasilju nad ženskami, vključno s skupnimi ukrepi proti pohabljanju;

10. poziva Komisijo, naj si kot prednostno nalogo zastavi končanje nasilja nad ženskami in dekleti ter s primernimi finančnimi sredstvi podpre ciljno usmerjene in inovativne programe tako v EU kot v državah nečlanicah;

11. poziva države članice, naj v primeru te nezakonite prakse odločno ukrepajo;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN in državam članicam.

(1)

UL C 117E, 6.5.2010, str. 52.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0127.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0126.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov