PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu
13.3.2013 - (2013/2542(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0095/2013)
PPE (B7‑0096/2013)
ECR (B7‑0097/2013)
ALDE (B7‑0099/2013)
S&D (B7‑0100/2013)
Elmar Brok, Cristian Dan Preda, Roberta Angelilli, Elena Băsescu, Arnaud Danjean, Mário David, Sari Essayah, Salvatore Iacolino, Eduard Kukan, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Ria Oomen-Ruijten, Hans‑Gert Pöttering, Jacek Protasiewicz, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Alf Svensson, Dominique Vlasto, Anne Delvaux, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Pino Arlacchi, Corina Creţu, Saïd El Khadraoui, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, María Muñiz De Urquiza, Raimon Obiols, Pier Antonio Panzeri, Kristian Vigenin v imenu skupine S&D
Marietje Schaake, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Alexander grof Lambsdorfski (Alexander Graf Lambsdorff), Ivo Vajgl, Jelko Kacin, Johannes Cornelis van Baalen, Alexandra Thein, Graham Watson, Marielle de Sarnez, Edward McMillan-Scott, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Robert Rochefort, Louis Michel, RamonTremosa i Balcells, Izaskun Bilbao Barandica, Hannu Takkula, Kristiina Ojuland v imenu skupine ALDE
Judith Sargentini, Hélène Flautre, Jean-Paul Besset, Raül Romeva i Rueda, Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Peter van Dalen, Valdemar Tomaševski, Sajjad Karim v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Egiptu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti resolucije z dne 16. februarja 2012 o nedavnih dogodkih v Egiptu[1] in resolucije z dne 15. marca 2012 o trgovini z ljudmi na Sinaju[2],
– ob upoštevanju svojih plenarnih razprav o Egiptu in Bližnjem vzhodu z dne 12. junija 2012, 4. julija 2012 in 12. decembra 2012,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Catherine Ashton in njenega uradnega govorca o Egiptu leta 2012, zlasti z dne 25. maja 2012 o predsedniških volitvah v Egiptu, z dne 1. junija 2012 o preklicu izrednega stanja v Egiptu, z dne 15. junija 2012 o sodbah egiptovskega vrhovnega ustavnega sodišča, z dne 20. junija 2012 o političnih razmerah v Egiptu, z dne 24. junija 2012 o izvolitvi Mohameda Morsija za egiptovskega predsednika, z dne 13. septembra 2012 o vzpostavitvi nove delovne skupine EU-Egipt, z dne 5. decembra 2012, s katero sta pozvala k nacionalnemu političnemu dialogu, z dne 25. decembra 2012 o referendumu v Egiptu in z dne 25. januarja 2012 o ubojih v Port Saidu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Egiptu z dne 27. februarja, 25. junija 2012, 19. novembra 2012 in 10. decembra 2012, o podpori EU trajnostnim spremembam v družbah v tranziciji z dne 31. januarja 2012 ter o arabski pomladi z dne 8. februarja 2012,
– ob upoštevanju svežnja evropske sosedske politike, poročila o napredku Egipta z dne 15. maja 2012,
– ob upoštevanju srečanja delovne skupine EU-Egipt z dne 13. in 14. novembra 2012 in njegovih zaključkov,
– ob upoštevanju kairske izjave drugega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije in Arabske lige dne 13. novembra 2012,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1099/2012 z dne 26. novembra 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 270/2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu,
– ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya po srečanjih z egiptovskim predsednikom Mohamedom Morsijem 13. septembra 2012 in 13. januarja 2012,
– ob upoštevanju memoranduma Komisije z dne 8. februarja z naslovom „Odziv EU na arabsko pomlad: stanje po dveh letih“,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice z dne 15. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odbor regij: „Uresničevanje zavez v okviru nove evropske sosedske politike“,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001 (ki je začel veljati 1. junija 2004), ki sta ga okrepila akcijski načrt in evropska sosedska politika, sprejeta leta 2007,
– ob upoštevanju izjav visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay z dne 7. decembra 2012 o nasilju v Egiptu in velikih težavah z osnutkom ustave, ter z dne 29. januarja 2013 o potrebi po resnem dialogu in prenehanju uporabe pretirane sile,
– ob upoštevanju izjave izvršne direktorice organa ZN za ženske, Michelle Bachelet, z dne 31. januarja 2013, ki je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja nad ženskami na javnih mestih v Egiptu,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega podpisnik je Egipt, in Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, o kateri se je Egipt strinjal, da jo bo podpisal,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 110(2)in 110(4) Poslovnika,
A. ker je Egipt ključni partner Evropske unije v južnem Sredozemlju; ker politična, gospodarska in družbena dogajanja v Egiptu pomembno vplivajo na vso regijo in še dlje;
B. ker je maja in junija 2012 Mohamed Morsi zmagal na predsedniških volitvah z 51,7 % glasov in postal prvi izvoljeni islamistični kandidat v arabskem svetu; ker so bile te svobodne in poštene predsedniške volitve pomemben korak v postopku demokratične tranzicije;
C. ker je 14. junija 2012 egiptovsko vrhovno ustavno sodišče parlamentarne volitve iz leta 2012 razglasilo za neustavne, eno tretjino zmagovalcev pa za nezakonite, ter razveljavilo zakon o politični izključitvi;
D. ker je 22. novembra 2012, osem dni po koncu srečanja delovne skupine EU-Egipt in dan po tem, ko je Egipt dosegel sporazum o prekinitvi sovražnosti med Izraelom in Hamasom, predsednik Morsi izdal ustavno deklaracijo, s katero je med drugim predsedniško funkcijo izvzel iz sodnega nadzora; ker je deklaracijo nekaj dni kasneje razveljavil, vendar so demonstracije že potekale in se stopnjevale;
E. ker v Egiptu pravosodne institucije in sodniki še naprej doživljajo pritiske, napade, zastraševanje in vmešavanje različnih političnih akterjev in sil; ker so novembra 2012 prostore ustavnega sodišča obkolili predsednikovi podporniki in njihovih zavezniki ter tako prekinili njegovo delo; ker je odpust generalnega državnega tožilca oktobra 2012 in imenovanje njegovega naslednika sprožilo ostre kritike in proteste sodnikov, sodnih uradnikov in drugih; ker vmešavanje v sodstvo spodkopava zaupanje Egipčanov v pravičnost in nepristranskost sodnega sistema;
F. ker je ustavodajna skupščina dne 30. novembra 2012 sprejela osnutek ustave; ker je bil sprejet z referendumom 15. in 22. decembra 2012, in sicer s 63,8 % glasov, vendar z le 32,9-odstotno volilno udeležbo; ker sta ustavni proces in pričakovano sprejetje nove ustave namesto soglasja pripeljala do še večjih notranjih delitev egiptovske družbe; ker je mnogo ljudi v Egiptu in drugod izrazilo zaskrbljenost glede več členov nove ustave, tudi vlogi šeriatskega prava v nacionalni zakonodaji, neodvisnosti pravosodja in vlogi vojaških sodišč, temeljnih svoboščin in pravic žensk;
G. ker so bile nove parlamentarne volitve v Egiptu razpisane za konec aprila 2013; ker je egiptovska vrhovna volilna komisija dovolila, da volitve poleg štirih nevladnih organizacij spremljajo tudi Evropska unija, Arabska liga in Afriška unija; je 18. februarja 2013 vrhovno ustavno sodišče več členov tega zakona razglasilo za neustavne in svet šura prosilo, naj jih spremeni; ker so opozicijske sile pod vodstvom Fronte narodne rešitve protestirale zaradi pomanjkljivih pravnih jamstev za svobodne in poštene volitve in napovedale bojkot prihodnjih parlamentarnih volitev; ker je egiptovska volilna komisija odpovedala prihajajoče parlamentarne volitve po sklepu kairskega upravnega sodišča o njihovi zaustavitvi, ker svet šura ni vrnil volilnega zakona vrhovnemu ustavnemu sodišču v zadnji pregled po spremembi;
H. ker so po nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami na predvečer druge obletnice revolucije 25. januarja, in v tednih potem, zaradi katerih je bilo na desetine mrtvih in ki so jih sprožili vse večje brezpravje v Egiptu, ostro nazadovanje egiptovskega gospodarstva in na desetine smrtnih obsodb civilistov, vpletenih v nogometne nemire s smrtnimi žrtvami v Port Saidu leta 2012, zaradi česar je predsednik Morsi v številnih egiptovskih mestih razglasil izredno stanje, vojska pa je opozarjala na „propad države“; ker so voditelji opozicije 30. januarja 2013 v znak enotnosti pozvale predsednika Morsija, naj konča nasilje proti protestnikom, oblikuje vlado narodne enotnosti in začne nacionalni dialog kot edini način za odpravo sedanjih političnih in socialnih delitev in napetosti; ker je predsednik Morsi zavrnil pozive k vladi narodne enotnosti; ker je 26. februarja 2013 predsednik Morsi začel nacionalni dialog, ki so ga vodilne opozicijske sile bojkotirale;
I. ker je 42 ljudi umrlo v nemirih, med njimi tudi dva policista, potem ko je sodišče 26. januarja 2013 obsodilo na smrt 21 prebivalcev Port Saida za poboje, ki so se zgodili leto prej po neki nogometni tekmi; ker je bila 9. marca 2013 obsodba potrjena, izrečena pa je bila tudi razsodba zoper preostalih 52 obtožencev; ker je Evropski parlament v resoluciji z dne 16. februarja 2012 pozval k neodvisni preiskavi dogodkov, ki so botrovali tragediji, in k sojenju odgovornim; ker Evropska unija nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in okoliščinah in ves čas poziva k njeni ukinitvi povsod po svetu, da bi se zaščitilo človekovo dostojanstvo;
J. ker so naraščajoče politične napetosti dodatno poglobile notranjo polarizacijo egiptovske družbe in vodijo v nove ulične proteste in nasilne spopade, tudi samovoljne aretacije, ustrahovanje, ugrabitve in mučenje; ker primeri prekomerne uporabe sile in smrtonosnega nasilja proti mirnih protestnikom s strani policije, varnostnih sil in neidentificiranih skupin pogosto ostanejo nekaznovani; ker je treba zagotoviti varnost in javni red, pri tem pa ravnati zadržano in v celoti spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine;
K. ker je javno mnenje v Egiptu zelo kritično do omejevanja svobodo izražanje; ker bi lahko kazenski zakonik in pred kratkim sprejeta ustava resno omejila svobodo izražanja tako na spletu kot sicer; ker državljanjske in digitalne svoboščine omogočajo uresničevanje univerzalnih človekovih pravic in bi jih bilo vedno treba podpreti, ker se je fizično nasilje nad novinarji in njihovo nadlegovanje zelo povečalo; ker so proti opozicijskim medijem sproženi številni sodni postopki zaradi žalitve predsednika; ker se nadaljuje kazenski pregon novinarjev, zlasti iz opozicijskih medijev, in komikov, kot so Gamal Fahmi, Basem Jusuf in Okaša Tofik; ker je bila v 24 primerih vložena obtožnica zaradi razžalitve predsednika; ker se je povečalo število primerov bogoskrunstva, odkar je Morsi postal predsednik;
L. ker bi osnutek zakona o zaščiti pravice do mirnih protestov na javnih mestih resno omejeval pravico do svobodnega javnega zbiranja;
M. ker so v sedanjem tranzicijskem obdobju egiptovske ženske v še posebej ranljivem položaju; ker so po podatkih egiptovskih in mednarodnih organizacij za človekove pravice ženske, ki se udeležijo demonstracij, pogosto žrtve nasilja, spolnih napadov in preizkusov devištva ter drugih oblik ponižujočega ravnanja varnostnih sil, aktivisti za pravice žensk pa se soočajo z grožnjami in nadlegovanjem; ker so ženske na področju politične participacije doživele vidno nazadovanje; ker sta egiptovski nacionalni odbor za ženske in civilna družba kritizirala molk oblasti, ki niso obsodile nasilja nad ženskami in s tem poslale napačno sporočilo glede spoštovanja človekovih pravic v Egiptu;
N. ker se egiptovska civilna družba in mednarodne nevladne organizacije pri delu v Egiptu soočajo z naraščajočim pritiskom in velikimi težavami; ker so aktivisti in organizacije civilne družbe zaskrbljeni zaradi več osnutkov novega zakona o civilnih združenjih in fundacijah, ki bi močno omejeval financiranje nevladnih organizacij, zlasti iz tujih virov, omogočal temeljit nadzor s strani oblasti in omejeval vse oblike družbenih dejavnosti in organizacij; ker naj bi prav tako omejil obiske za ugotavljanje dejstev in druge pomembne dejavnosti po vsej državi, kar bo v praksi preprečilo civilnim organizacijam opravljanje njihovega dela;
O. ker je EU prva gospodarska partnerica Egipta in glavni vir tujih naložb ter razvojnega sodelovanja v državi; ker se je 13. in 14. novembra 2012 delovna skupina EU-Egipt, ki ji sopredsedujeta visoka predstavnica/podpredsednica in egiptovski zunanji minister Kamel Amr, sestala v Kairu in se dogovorila o pomembnem svežnju gospodarske in politične pomoči Egiptu pri prehodu v demokracijo, ki v letih 2012–2013 obsega posojila in nepovratna sredstva v vrednosti skoraj petih milijard EUR; ker je finančna pomoč delno pogojena s sklenitvijo dogovora med Egiptom in Mednarodnim denarnim skladom ter s človekovimi pravicami, demokracijo in gospodarskim upravljanjem; ker sta izvajanje teh zavez in hitrejša podpora EU za Egipt ključnega pomena;
P. ker je delovna skupina opozorila na svojo zavezanost k širjenju in spoštovanju človekovih pravic, tudi pravic žensk in enakosti spolov za opolnomočenje žensk na vseh področjih, svobodi izražanja in združevanja in verski svobodi ali svobodi prepričanja ter obsodila vse oblike podpihovanja verskega sovraštva, nestrpnosti, sovražnosti in nasilja;
Q. ker bo uspešnost evropske sosedske politike in reform na področju človekovih pravic, zlasti pravic žensk, odvisna od sodelovanja civilne družbe pri izvajanju ustreznih politik;
R. ker je Egipt v zelo slabem gospodarskem položaju, z nizkimi deviznimi rezervami in najnižjo vrednostjo egiptovskega funta po letu 2004; ker bo izboljšanje gospodarstva odvisno od njegove dolgoročne politične in socialne stabilnosti; ker preživlja kritično obdobje prehoda in se v procesu demokratizacije spoprijema s precejšnjimi izzivi in težavami; ker mora tranzicija temeljiti na temeljnih vrednotah socialne pravičnosti, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščinah, pravni državi in dobrem upravljanju;
S. ker lahko vračilo premoženja, ki si ga je prilastil prejšnji režim, poleg ekonomskega pomena prispeva k zagotavljanju pravice in odgovornosti za Egipčane in je zato glavno politično vprašanje z velikim simboličnim pomenom za odnose med EU in Egiptom; ker je bilo od marca 2011 dalje 19 osebam, odgovornim za nezakonito prilaščanje državnih sredstev Egipta, tudi predsedniku Mubaraku, zamrznjeno premoženje v EU; ker je Svet 26. novembra 2012 sprejel novo uredbo, da bi omogočil lažje vračanje nezakonito prilaščenih sredstev; ker se je delovna skupina strinjala, da bo v treh mesecih zaključila časovni načrt, kamor bi lahko uvrstila ustanovitev skupine za vračanje premoženja, ki bi jo koordinirala Evropska služba za zunanje delovanje;
1.. izraža solidarnost z Egipčani v tem ključnem obdobju prehoda države v demokracijo; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, združevanja in mirnega zborovanja, svobodo tiska in medijev, pravicami žensk, svobodo veroizpovedi, prepričanja in misli, zaščito manjšin in bojem proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, ter zagotovijo pravno državo, delitev oblasti, neodvisnost sodstva, boj proti nekaznovanju in pošteno sojenje, ker so to bistveni sestavni deli svobodne in demokratične družbe;
2. izraža resno zaskrbljenost zaradi vedno večje polarizacije znotraj egiptovske družbe in ponavljajočih se nasilnih incidentov; egiptovske državne oblasti in varnostne sile opominja, da so dolžne ponovno vzpostaviti in zagotavljati varnost in red v državi; vse politične akterje poziva, naj v korist države pokažejo zmernost in tako preprečijo novo nasilje; poziva k resnim, nepristranskim in preglednim preiskavam ubojev, mučenj, ponižujočega ravnanja in nadlegovanja mirnih protestnikov, zlasti žensk, in k sojenju odgovornim; poziva oblasti, naj ukrepajo popolnoma v skladu z domačo zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi; globoko obžaluje precejšnjo izgubo človeških življenj in veliko število ranjenih v nedavnih spopadih in svojcem žrtev izreka sožalje;
3. ponovno poudarja, da EU ostro in načelno nasprotuje smrtni kazni, in poziva k popolnemu moratoriju za izvrševanje vseh smrtnih obsodb v Egiptu; poziva Egipt, naj ratificira drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 za ukinitev smrtne kazni; poziva k spremembi smrtnih obsodb, izrečenih 21 privržencem nogometnega kluba Al Masri 26. januarja 2013;
4. je seznanjen z odločitvijo egiptovske volilne komisije, da odpove bližnje parlamentarne volitve, in poziva egiptovsko vlado, naj to obdobje izkoristi za oblikovanje vključujočega političnega procesa, ki bo temeljil na soglasju in skupni odgovornosti, s pravim nacionalnim dialogom in dejavnim sodelovanjem vseh demokratičnih političnih sil; vse politične sile v Egiptu poziva, naj si skupaj prizadevajo za ta cilj; spodbuja EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo egiptovske oblasti, politične stranke in civilno družbo in jim pomagajo v prizadevanjih za dosego tega cilja; pozdravlja povabilo egiptovske vlade EU k spremljanju bližnjih parlamentarnih volitev, ne glede na to, da so bile odpovedane; ponovno poudarja, da je pripravljen poslati ustrezno misijo za opazovanje volitev;
5. je zaskrbljen zaradi vse večjega nasilja nad ženskami, zlasti protestnicami in borkami za pravice žensk, ter dejstva, da oblasti tega nasilja ne preprečijo in obsodijo ter storilcev ne kaznujejo; poziva predsednika Morsija in voditelje vladajočih in opozicijskih strank, naj prevzamejo vodilno politično vlogo pri preprečevanju nasilja na podlagi spola in za zagotovitev, da bodo vsi pojavi spolnih napadov in nadlegovanja žensk učinkovito raziskani, da bodo storilci postavljeni pred sodišče in žrtve prejele primerno odškodnino; poziva predsednika Morsija, naj se tega kroničnega pojava nasilja in diskriminacije žensk loti s sprejetjem zakonodaje proti nadlegovanju, ki so jo predlagali aktivisti za pravice žensk; poziva egiptovske oblasti, naj obsodijo vse oblike nasilja in napadalnosti do žensk; poziva vlado, naj spodbuja in podpira politično udejstvovanje žensk in obrne sedanji negativni trend na tem področju;
6. poziva egiptovske oblasti, naj reformirajo policijo in varnostne sile ter odpravijo vse zakone, ki jim omogočajo neomejeno uporabo sile proti civilistom; poudarja, da je treba z dialogom in posvetovanjem s civilno družbo razviti ustrezen pravni okvir, ki bo zagotavljal pravico do mirnih protestov in javnega zbiranja ter organizacijam civilne družbe omogočal, da delujejo brez neupravičenega omejevanja in izkoristijo pomoč iz tujih virov;
7. v celoti podpira prizadevanja organizacij civilne družbe ter pomembno in visokokakovostno delo, ki ga opravljajo za spodbujanje miru, demokracije in človekovih pravic, in poziva k takojšnji odpravi vseh oblik pritiska, ustrahovanja in nadlegovanja sindikatov, novinarjev ali blogerjev;
8. je zaskrbljen zaradi razmer v egiptovskem pravosodju; poziva egiptovsko vlado in politične sile v državi, naj v celoti spoštujejo, podpirajo in spodbujajo neodvisnost in celovitost pravosodnih institucij v Egiptu; poudarja potrebo po nadaljevanju reform kazenskopravnega sistema za zagotovitev ustreznega pravnega okvira za odpravo nekaznovanosti in mučenja ter zaščito človekovih pravic; spodbuja egiptovske oblasti, naj sprožijo dejanske tranzicijske sodne postopke za prevzem odgovornosti za kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile pred in med revolucijo leta 2011 ali po njej;
9. je zaskrbljen nad omejitvami svobode prepričanja, vesti in veroizpovedi; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev egiptovskega sveta cerkva dne 18. februarja 2013, ki ga sestavlja pet največjih krščanskih manjšin v državi, njihov mandat pa vključuje spodbujanje dialoga med muslimani in kristjani; meni, da si je treba prizadevati za prekinitev izseljevanja kristjanov iz Egipta, saj ta ogroža neprekinjen obstoj ene najstarejših skupnosti v Egiptu in škoduje egiptovskemu gospodarstvu, saj državo zapuščajo usposobljeni strokovnjaki;
10. poziva egiptovske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Rimski statut o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu in naj ne vabijo voditeljev držav, za katere je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje;
11. izraža močno podporo reformam, ki jih želijo Egipčani in ki vodijo v demokracijo, pravno državo in socialno pravičnost v Egiptu; ponovno poziva k oceni možnosti za odpravo izrednega stanja po vsej državi; poziva k takojšnjemu prenehanju sojenja civilistom pred vojaškimi sodišči;
12. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi tihotapljenja ljudi in trgovine z ljudmi in zaradi položaja nezakonitih migrantov v državi, zlasti na območju Sinaja; poziva egiptovske oblasti, naj še okrepijo prizadevanja za rešitev teh vprašanj, nenazadnje tudi s popolnim izvajanjem nacionalne zakonodaje o beguncih ter zagotavljanjem neoviranega dostopa do zadevnih posameznikov v Sinaju agencijam Združenih narodov in organizacijam za človekove pravice;
13. je zelo zaskrbljen nad hitrim slabšanjem gospodarskih razmer v Egiptu in dolgotrajnimi pogajanji z Mednarodnim denarnim skladom o posojilni pogodbi; pozdravlja obnovljena prizadevanja vlade za nadaljevanje teh pogajanj; spodbuja razvoj gospodarskega sodelovanja med EU in Egiptom z več dvostranskega dialoga o gospodarskih reformah, ki so pomemben korak k vzpostavitvi zaupanja med vlagatelji;
14. poziva visoko predstavnica/podpredsednico in Komisijo, naj razvijeta načelo „več za več“, ki bo bolj usklajeno in se bo izvajalo v praksi ter bo osredotočeno na civilno družbo ter pravice žensk in manjšin, vključno z jasnimi pogoji in merili za primer, če bi se egiptovska vlada izogibala demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, ter ki bo temelj revidirane evropske sosedske politike v odnosih EU z egiptovsko vlado, in sicer brez ustvarjanja negativnih posledic na življenjske razmere prebivalstva v državi;
15. poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj od egiptovskih oblasti in predsednika Morsija zahteva izpolnjevanje zavez o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva EU, naj egiptovskim oblastem ne zagotovi proračunske podpore, če ne bo večjega napredka, kot je spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, demokratično upravljanje in pravna država;
16. v celoti podpira globlje sodelovanje med EU in Egiptom, bodisi v okviru pridružitvenega sporazuma in z njimi povezanih akcijskih načrtov, uspešnega nadaljnjega delovanja delovne skupine EU-Egipt, rednega dialoga o človekovih pravicah, večjega poslovnega sodelovanja, večje mobilnosti Egipčanov, zlasti študentov, v EU, pogajanj o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini ali prihodnjega povezovanja trgov;
17. poziva EU in države članice, naj si še naprej močno prizadevajo za hitrejše vračanje odtujenega premoženja, ki si ga je nezakonito prisvojil prejšnji režim; zato poziva, naj EU sestavi skupino preiskovalcev, odvetnikov in tožilcev iz držav članic in drugih evropskih držav, ki bo egiptovskim oblastem v tem postopku nudila pravno pomoč in podporo;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, parlamentom in vladam držav članic ter egiptovskim oblastem.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0064.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0092.