PREDLOG SKUPNE RESOLUCIJE o programu nadzorovanja Agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA), organih nadzorovanja v nekaterih državah članicah in vplivu na zasebnost državljanov EU

2.7.2013 - (2013/2682(RSP))

v skladu s členom 110(2) in 110(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B7‑0336/2013)
PPE (B7‑0337/2013)
ALDE (B7‑0342/2013)
S&D (B7‑0343/2013)

Axel Voss, Manfred Weber, Véronique Mathieu Houillon, Salvatore Iacolino, Rafał Trzaskowski, Daniel Caspary v imenu skupine PPE
Dimitrios Drucas (Dimitrios Droutsas), Claude Moraes, Juan Fernando López Aguilar, Sylvie Guillaume v imenu skupine S&D
Sophia in ‘t Veld, Sarah Ludford, Renate Weber, Cecilia Wikström, Nathalie Griesbeck, Leonidas Donskis, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle de Sarnez, Andrea Zanoni, Hannu Takkula, Michael Theurer, Gianni Vattimo, Marietje Schaake v imenu skupine ALDE
Rebecca Harms, Daniel Cohn-Bendit, Jan Philipp Albrecht, Judith Sargentini v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o programu nadzorovanja Agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA), organih nadzorovanja v nekaterih državah članicah in vplivu na zasebnost državljanov EU

(2013/2682(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–   ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in dodatnih protokolov k njej z dne 8. novembra 2001,

–   ob upoštevanju prava Evropske unije na področju pravice do zasebnosti in varovanja podatkov, zlasti Direktive 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah ter Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti,

–   ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo in direktivo o prenovi sistema varstva podatkov v EU,

–   ob upoštevanju sporazuma med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči, ki omogoča izmenjavo podatkov za potrebe preprečevanja in preiskovanje kriminalnih dejavnosti, konvencije o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185), sporazuma med EU in ZDA o varnem pristanu (2000/520/EC) ter prenove sistema varnega ravnanja s podatki, ki pravkar poteka;

–   ob upoštevanju zakona o domovinski varnosti ZDA (Patriot Act) in zakona o nadzoru tujih obveščevalnih služb (FISA), vključno z razdelkom 702 spremembe zakona o nadzoru tujih obveščevalnih služb (FISAA),

–   ob upoštevanju trenutnih pogajanj med EU in ZDA o okvirnem sporazumu o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o pravici do zasebnosti in varstvu podatkov, zlasti resolucije z dne 5. septembra 2001 o obstoju globalnega sistema za prestrezanje zasebnih in komercialnih sporočil (sistem satelitskega prestrezanja Echelon)[1];

–   ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya, predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, podpredsednice Komisije/komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton,

–   ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A. ker mora čezatlantsko partnerstvo med EU in ZDA temeljiti na vzajemnem zaupanju in spoštovanju, lojalnem in vzajemnem sodelovanju, spoštovanju temeljnih pravic in pravne države;

B.  ker so države članice EU zavezane spoštovanju temeljnih pravic, zapisanih v členu 2 PDEU in v Listini EU o temeljnih pravicah;

C. ker je spoštovanje teh načel trenutno pod vprašajem, potem ko so v juniju 2013 poročila v mednarodnem tisku razkrila, da ameriške oblasti s programi, kot je PRISM, v velikem obsegu dostopajo in obdelujejo osebne podatke državljanov EU, ki uporabljajo ameriške ponudnike spletnih storitev;

D. ker ti dvomi ne zadevajo le dejanj ameriških oblasti, temveč tudi več držav članic EU, ki so po poročanju mednarodnega tiska sodelovale s programom PRISM in drugimi tovrstnimi programi ali pridobile dostop do ustvarjenih podatkovnih zbirk;

E.  ker ima tudi več držav članic podobne programe nadzora ali pa o njih razpravljajo;

F.  ker so se pojavila določena vprašanja glede skladnosti praks britanskega štaba za informiranje (GCHQ) s pravom EU, ker ta s programom s kodnim imenom TEMPORA neposredno prestreza elektronske komunikacije, ki se prenašajo po podmorskih čezatlantskih kablih; ker naj bi druge države članice dostopale do mednarodnih elektronskih komunikacij brez uradnega naloga, samo na podlagi dovoljenj posebnih sodišč, ker naj bi delile podatke z drugimi državami (Švedska) in ker bi lahko povečale svoje zmogljivosti nadzora (Nizozemska, Nemčija); ker so druge države članice izrazile pomisleke zaradi pooblastil tajnih služb glede prisluškovanja (Poljska);

G. ker obstajajo znaki, da so ZDA izvajale dejavnosti nadzora in vohunjenja v institucijah EU ter veleposlaništvih in predstavništvih EU in držav članic;

H. ker je komisarka Viviane Reding poslala pismo ameriškemu ministru za pravosodje Ericu Holderju, v katerem je izrazila evropske pomisleke ter zahtevala pojasnila glede programa PRISM in drugih tovrstnih programov za zbiranje in iskanje podatkov ter zakonov, po katerih se uporaba takšnih programov lahko dovoli; ker kljub razpravam, ki so potekale med ministrskim srečanjem EU-ZDA 14. junija 2013 v Dublinu, ameriške oblasti še vedno niso podale izčrpnega odgovora;

I.   ker imajo v skladu s sporazumom o varnem pristanu države članice in Komisija nalogo, da zagotavljajo varnost in integriteto osebnih podatkov; ker so po poročanju mednarodnega tiska vse družbe, ki so vpletene v primer programa PRISM, podpisale sporazum o varnem pristanu; ker je Komisija na podlagi člena 3 dolžna preklicati ali začasno preklicati sporazum, če se njegove določbe ne spoštujejo;

J.   ker sporazum med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči, ki sta ga ratificirala Unija in kongres ZDA, določa načine za zbiranje in izmenjavo informacij ter za zaprošanje in zagotavljanje pomoči pri zbiranju dokazov, ki se nahajajo v eni državi, z namenom sodelovanja v kazenskih preiskavah ali postopkih v drugi državi;

K. ker bi bilo obžalovanja vredno, če bi nedavne obtožbe ogrozile prizadevanja za sklenitev sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), ki izraža zavezanost nadaljnji krepitvi partnerstva med EU in ZDA;

L.  ker je komisarka Cecilia Malmström napovedala ustanovitev čezatlantske skupine strokovnjakov;

M. ker je komisarka Viviane Reding pisala organom Združenega kraljestva in izrazila zaskrbljenost zaradi poročil medijev o programu Tempora in zaprosila pojasnila o njegovem področju uporabe in delovanju; ker so organi Združenega kraljestva branili dejavnosti nadzorovanja, ki jih izvaja urad za informiranje, in zatrdili, da deluje v skladu s strogimi in zakonitimi smernicami;

N. ker se na ravni EU pripravlja prenova varstva podatkov, in sicer s spremembo Direktive 95/46/ES in njeno nadomestitvijo s predlagano splošno uredbo o varstvu podatkov ter direktivo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov;

1.  potrjuje svojo podporo čezatlantskim prizadevanjem v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, hkrati pa izraža resne pomisleke glede programa PRISM in drugih takšnih programov za zbiranje podatkov, ki bi, če bi bile do zdaj znane informacije potrjene, pomenili resno kršitev temeljne pravice državljanov in prebivalcev EU do zasebnosti in varstva podatkov ter pravice do zasebnega in družinskega življenja, zaupnosti sporočil, domneve nedolžnosti, svobode izražanja, svobode informiranja ter svobode gospodarske pobude;

2.  odločno obsoja vohunjenje pri predstavništvih EU, kar bi, če bi bile do zdaj znane informacije potrjene, pomenilo resno kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih in potencialno vplivalo na čezatlantske odnose; zahteva takojšnje pojasnilo ameriških oblasti o tej zadevi;

3.  poziva ameriške oblasti, naj EU brez nepotrebnega odlašanja predložijo vse informacije o programu PRISM in drugih tovrstnih programih za zbiranje podatkov, zlasti glede njihove pravne podlage, potrebnosti in sorazmernosti ter izvedenih ukrepih za zaščito temeljnih pravic državljanov EU, kot je omejitev obsega in trajanje, pogoji dostopa ter neodvisen nadzor, kot določa konvencija o kibernetski kriminaliteti in kot je 10. junija 2013 zahtevala komisarka Viviane Reding v pismu ameriškemu ministru za pravosodje Ericu Holderju; poziva organe ZDA, naj začasno prenehajo izvajati vse zakone in programe nadzorovanja, ki kršijo temeljne pravice državljanov EU do zasebnosti in varstva podatkov, suverenost in pristojnost EU in njenih držav članic ter konvencijo o kibernetski kriminaliteti, in jih pregledajo;

4.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v razpravah in pogajanjih z ZDA razmislijo o vseh razpoložljivih orodij, tako na politični kot strokovni ravni, da bi dosegli zgoraj omenjene cilje, vključno z možno začasno prekinitvijo izvajanja sporazumov o evidenci podatkov o potnikih (PNR) in o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP);

5.  zahteva, da se čezatlantski skupini strokovnjakov, katere oblikovanje je napovedala komisarka Cecilia Malmström in v kateri bo sodeloval Parlament, zagotovi varnostno dovoljenje ustrezne stopnje in dostop do vseh pomembnih dokumentov, da bo lahko svoje delo opravljala ustrezno in pravočasno; poleg tega zahteva, naj bo Parlament v tej skupini strokovnjakov ustrezno zastopan;

6.  poziva Komisijo in ameriške oblasti, naj nemudoma obnovijo pogajanja o okvirnem sporazumu o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj v pogajanjih zagotovi, da bo sporazum ustrezal vsaj naslednjim merilom:

(a) da imajo državljani EU pravico do informacij, kadar ZDA obdelujejo njihove podatke;

(b) da je dostop državljanov EU do sodnega sistema ZDA enak dostopu državljanov ZDA;

(c) da imajo zlasti pravico do uporabe pravnih sredstev;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da standardi EU za varstvo podatkov in pogajanja o sedanjem svežnju ukrepov EU za varstvo podatkov ne bodo ogroženi zaradi čezatlantskega partnerstva z ZDA na področju trgovine in naložb (TTIP);

8.  poziva Komisijo, naj opravi celovit pregled sporazuma o varnem pristanu glede na najnovejša razkritja v povezavi s členom 3 tega sporazuma;

9.  izraža resno zaskrbljenost zaradi razkritij, povezanih z domnevnimi programi nadzorovanja, ki jih države članice izvajajo s pomočjo Agencije ZDA za nacionalno varnost ali enostransko; poziva države članice, naj preučijo skladnost teh programov s primarno in sekundarno zakonodajo EU, zlasti členom 16 PDEU o varstvu podatkov, in z zavezami EU na področju temeljnih pravic, ki izhajajo iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ustavnih tradicij držav članic;

10. poudarja, da se morajo vsa podjetja, ki opravljajo storitve v EU, brez izjeme ravnati po zakonodaji EU in so odgovorna za vse kršitve;

11. poudarja, da bi morala vsa podjetja, ki sodijo v jurisdikcijo držav nečlanic, jasno in natančno opozoriti uporabnike v EU, da lahko organi kazenskega pregona ali obveščevalne službe na podlagi tajnih ukazov ali odredb obdelujejo osebne podatke;

12. obžaluje, da je Komisija opustila prejšnji člen 42 iz različice uredbe o varstvu podatkov, ki je prišla v javnost; poziva Komisijo, naj pojasni, zakaj je to storila; poziva Svet, naj sledi pristopu Parlamenta in ponovno vstavi to določbo;

13. poudarja, da imajo državljani v demokratičnih in odprtih državah, ki temeljijo na vladavini prava, pravico vedeti za resne kršitve svojih temeljnih pravic in jih prijaviti, tudi če jih je kršila lastna vlada; poudarja, da so potrebni postopki, ki bodo prijaviteljem nepravilnosti omogočili razkritje resnih kršitev temeljnih pravic, ter da je treba tem ljudem zagotoviti ustrezno zaščito, tudi na mednarodni ravni; izraža nadaljnjo podporo raziskovalnemu novinarstvu in svobodi medijev;

14. poziva Svet, naj nujno pospeši delo pri pripravi celotnega svežnja ukrepov za varstvo podatkov, še zlasti predlagane direktive o varstvu podatkov;

15. poudarja, da je treba vzpostaviti evropsko ustreznico mešanemu parlamentarno-pravosodnemu nadzoru ter preiskovalnim odborom obveščevalnih služb, ki obstajajo v nekaterih državah članicah;

16. naroča svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da temeljito razišče zadevo v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti in skupino strokovnjakov EU in ZDA, ki jo je ustanovila Komisija, ter poroča do konca leta, tako da:

     (a) zbere vse bistvene informacije in dokaze iz virov ZDA in EU (ugotavljanje dejstev);

     (b) razišče domnevne dejavnosti nadzora ameriških oblasti in določenih držav članic (ugotavljanje odgovornosti);

     (c) oceni učinek programov nadzora glede na: temeljne pravice državljanov EU (zlasti pravice do spoštovanja zasebnost in sporočil, svobode izražanja, domneve nedolžnosti in pravice do učinkovitega pravnega sredstva); dejansko varstvo podatkov znotraj EU in za državljane EU zunaj EU, s posebnim poudarkom na učinkovitosti prava EU pri spoštovanju mehanizmov eksteritorialnosti; varnosti EU na področju računalništva v oblakih; dodano vrednost in sorazmernost takšnih programov v zvezi z bojem proti terorizmu; zunanjo razsežnost območja svobode, varnosti in pravice (ocena veljavnosti sklepov o ustreznosti za prenose EU v države nečlanice, na primer v skladu s sporazumom o varnem pristanu, mednarodnimi sporazumi in drugimi pravnimi instrumenti za pravno pomoč in sodelovanje) (analiza škode in tveganj);

     (d) preuči najprimernejša pravna sredstva v primeru potrjenih kršitev (sodno in upravno varstvo ter odškodninske sheme);

     (e) pripravi priporočila, kako preprečiti nadaljnje kršitve in zagotoviti verodostojno varovanje osebnih podatkov državljanov EU z ustreznimi sredstvi, zlasti s sprejetjem celovitega svežnja ukrepov za varstvo podatkov (politična priporočila in priprava zakonodaje);

     (f) izda priporočila za krepitev informacijske varnosti v institucijah, organih in agencijah EU s pripravo ustreznih notranjih varnostnih pravil za komunikacijske sisteme, da se prepreči in odpravi nepooblaščen dostop in razkritje ali izguba informacij in osebnih podatkov (preprečevanje vdorov v sisteme);

17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Svetu Evrope, parlamentom držav članic, predsedniku ZDA, ameriškemu kongresu in senatu ter ministrstvoma ZDA za domovinsko varnost in pravosodje.

 

• [1]  UL C 72 E, 21.3.2002, str. 221.