SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
5.2.2014 - (2014/2531(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B7‑0141/2014)
ALDE (B7‑0142/2014)
S&D (B7‑0143/2014)
Verts/ALE (B7‑0144/2014)
PPE (B7‑0155/2014)
EFD (B7‑0160/2014)
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Mairead McGuinness, Cristian Dan Preda, Ria Oomen-Ruijten, Krzysztof Lisek, Roberta Angelilli, Arnaud Danjean, Tokia Saïfi, Rodi Kraca Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Francisco José Millán Mon, Alf Svensson, Jarosław Leszek Wałęsa, Monica Luisa Macovei, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Anna Ibrisagic, Michèle Striffler, Eduard Kukan, Laima Liucija Andrikienė, Michael Gahler, Davor Ivo Stier, Tunne Kelam, György Schöpflin, Andrzej Grzyb, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Elena Băsescu, Andrej Plenković, Salvador Sedó i Alabart, Marco Scurria v imenu skupine PPE
Véronique De Keyser, Libor Rouček, Pino Arlacchi, Ricardo Cortés Lastra, Saïd El Khadraoui, Ana Gomes, Richard Howitt, Liisa Jaakonsaari, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), David Martin, María Muñiz De Urquiza, Raimon Obiols, Pier Antonio Panzeri, Joanna Senyszyn, Boris Zala v imenu skupine S&D
Annemie Neyts-Uyttebroeck, Sarah Ludford, Ramon Tremosa i Balcells, Graham Watson, Kristiina Ojuland, Louis Michel, Marielle de Sarnez, Marietje Schaake, Johannes Cornelis van Baalen, Izaskun Bilbao Barandica, Hannu Takkula, Alexander grof Lambsdorfski v imenu skupine ALDE
Isabelle Durant, Margrete Auken, Raül Romeva i Rueda, Judith Sargentini, Ulrike Lunacek, Nikos Hrizogelos (Nikos Chrysogelos), Rui Tavares, Hélène Flautre, Malika Benarab-Attou v imenu skupine Verts/ALE
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Jacek Olgierd Kurski, Jacek Włosowicz, Zbigniew Ziobro v imenu skupine EFD
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Siriji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o Siriji, še zlasti tistih z dne 20. januarja 2014, ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Siriji,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o Siriji, zlasti njenih pripomb na drugi ženevski konferenci o Siriji z dne 22. januarja 2014, ter njene izjave o odločitvi generalne skupščine koalicije sirijske opozicije, da se bo udeležila druge ženevske konference, z dne 18. januarja 2014;
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN št. 2118 z dne 27. septembra 2013 o uničenju sirskega kemičnega orožja; ob upoštevanju končnega poročila misije Združenih narodov za preiskavo obtožb o uporabi kemičnega orožja v Sirski arabski republiki, ki je bilo objavljeno 12. decembra 2013,
– ob upoštevanju izjav komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve o Siriji,
– ob upoštevanju resolucije Sveta ZN za človekove pravice z dne 24. septembra 2013 o nadaljnjem resnem slabšanju razmer na področju človekovih pravic in humanitarnih razmer v Sirski arabski republiki;
– ob upoštevanju 6. poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije ZN o Sirski arabski republiki z dne 11. septembra 2013,
– ob upoštevanju končnega sporočila akcijske skupine za Sirijo (v nadaljnjem besedilu ženevsko sporočilo) z dne 30. junija 2012, ob upoštevanju druge ženevske konference o Siriji, ki se je začela 22. januarja 2014, ter uvodnih in sklepnih ugotovitev generalnega sekretarja Združenih narodov na njej,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Sirije, med drugim mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, konvencije o otrokovih pravicah in njenega izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ter konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,
A. ker nasilje v Siriji še narašča in se število smrtnih žrtev stalno povečuje; ker je bilo v Siriji po navedbah Združenih narodov od začetka nasilnega zatiranja mirnih protestnikov ubitih več kot 130 000 oseb, večinoma civilistov; ker Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) navaja, da v Siriji po ocenah 9 milijonov ljudi potrebuje humanitarno pomoč, med njimi je več kot 6,5 milijonov notranje razseljenih oseb, sirskih beguncev pa je več kot 2,3 milijona, predvsem v Turčiji, Jordaniji, Libanonu, Egiptu in Iraku;
B. ker se dramatične razmere na področju človekovih pravic ter humanitarne in varnostne razmere še naprej slabšajo; ker Asadov režim in skrajne skupine, ki ga podpirajo, v velikem obsegu kršijo človekove pravice, kar vključuje poboje in druge nezakonite uboje, samovoljna pridržanja, ugrabitve talcev, nasilna izginotja, usmrtitve zapornikov, sistematično mučenje in slabo ravnanje, spolno nasilje in kršitve pravic otrok; ker je sirski režim v skladu s politiko skupinskega kaznovanja civilistov uničil celotne soseske; ker je obsežno uničenje mestnih območij povzročilo brezupne razmere in pogost izgon civilnega prebivalstva;
C. ker obstajajo dokazi, da so sile, ki nasprotujejo Asadovemu režimu, izvajale samovoljne izvensodne usmrtitve in zakrivile druge oblike kršitev človekovih pravic; ker se proti Asadovemu režimu bori do 2 000 različnih frakcij, med katerimi so številni elementi organiziranega kriminala; ker je vse večja prisotnost in infiltracija militantnih skupin, povezanih z Al Kajdo, kot sta ISIL in Džabhat al Nusra, številni njihovi pripadniki pa prihajajo iz tujine in EU, z radikalnim islamističnim programom; ker radikalizacija pomeni veliko nevarnost za regijo;
D. ker vse večje vpletanje tujih akterjev, njihova dobava orožja in politična podpora ter vztrajna neenotnost mednarodne skupnosti, tudi v UNSC, spreminjajo konflikt v nadomestno vojno;
E. ker je fotograf, ki je prebegnil iz sirske vojaške policije, predal 55 000 digitalnih fotografij okoli 11 000 žrtev sirskega narodnega gibanja, ki dajo slutiti močno razširjene in sistemske kršitve mednarodnega humanitarnega prava s strani režima; ker je ekipa mednarodnih pravnih strokovnjakov na visoki ravni pregledala posnetke in ugotovila, da „na podlagi pregledanega materiala obstajajo jasni dokazi, ki bi lahko zdržali presojo dejstev sodišča, da so agenti sirske vlade sistemsko mučili in morili zaprte osebe“ ter da bi se takšni dokazi lahko uporabili pri dokazovanju zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov;
F. ker je nasilna kriza v Siriji povzročila humanitarno katastrofo brez primere v nedavni zgodovini, ki ji še ni videti konca; ker več kot polovico prizadetih predstavljajo otroci, ki trpijo zaradi lakote, podhranjenosti in bolezni; ker je pomanjkljiv dostop do hrane, vode, osnovnega zdravstvenega varstva, higiene, zavetišč in izobraževanja kritična razsežnost te humanitarne katastrofe; ker dobavo humanitarne pomoči ovirajo pomanjkanje varnosti, prepoved dostopa s strani sirskih oblasti in infrastrukturne ovire;
G. ker predstavlja 560 000 palestinskih beguncev v Siriji še posebej ranljivo skupino, ki je prizadeta zaradi konflikta; ker se 250 000 Sircev nahaja na obleganih in težko dostopnih območjih, med njimi tudi 18 000 Palestincev v begunskem taborišču Jarmuk na obrobju Damaska, ki množično trpi, po poročanjih pa je že 57 ljudi umrlo od lakote; ker je bilo po zaključku pogajanj prebivalcem begunskega kampa Jarmuk v Damasku dostavljene nekaj pomoči, potrebno pa je veliko več;
H. ker so zaradi stalnega nasilja dramatično destabilizirane tudi sosednje države, zlasti zaradi množičnega pritoka beguncev; ker se te države že spopadajo z velikimi notranjimi izzivi, zlasti sta ranljiva Libanon in Jordanija; ker prehod v nasilen konflikt v Libanonu predvidoma ne bi povzročil le humanitarne krize, ampak bi lahko pomenil nevarnost tudi za uničenje regije;
I. ker je generalni sekretar Združenih narodov 22. januarja 2014 otvoril drugo ženevsko konferenco o Siriji, njen cilj pa je bil doseči politično rešitev konflikta na podlagi celovitega sporazuma med sirsko vlado in opozicijo za polno izvajanje ženevskega sporočila, v katerem se poziva k vzpostavitvi prehodne vlade za čas do volitev; ker je konstruktivno sodelovanje vseh zadevnih akterjev v mirovnem procesu bistveno, da bi dosegli trajno politično rešitev; ker se je 18. januarja 2014 generalna skupščina Sirske koalicije revolucionarnih in opozicijskih sil odločila, da bo sprejela povabilo na sodelovanju v procesu, vendar več uporniških skupin ni bilo zastopanih; ker je Iran bil povabljen na konferenco v Švici, nato pa je bilo njegovo povabilo preklicano; ker so bila pogajanja prekinjena 31. januarja 2014, začetek naslednjega kroga pa je načrtovan za 10. februarja 2014; ker se v času drugih ženevskih pogajanj spopadi nadaljujejo;
J. ker je 15. januarja 2014 v Kuvajtu potekala druga mednarodna donatorska konferenca za Sirijo, na kateri je bilo zbranih 2,4 milijona dolarjev v obliki zavez, vendar je ta znesek, ki po ocenah različnih organov ZN znaša 6,5 USD, glede na ogromne humanitarne potrebe še vedno premajhen; ker je financiranje EU za humanitarno pomoč Siriji in sosednjim državam doseglo 1,1 milijarde EUR;
K. ker so številni mirni aktivisti civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, intelektualci,verski voditelji, vključno z dvema škofoma, novinarji in zdravstveni delavci žrtve nadlegovanja, aretacij, mučenja ali izginotij s strani sirskega režima in vse pogosteje tudi več uporniških skupin; ker so decembra 2013 v Damasku prejemnico nagrade Saharova za leto 2011 Razan Zejtuneh ugrabili skupaj z možem in drugimi zagovorniki človekovih pravic, njihova usoda pa ostaja neznana;
L. ker je misija za preiskavo obtožb o uporabi kemičnega orožja v Sirski arabski republiki 12. decembra 2013 ugotovila, da je bilo leta 2013 kemično orožje uporabljeno proti vojakom in/ali civilistom, tudi otrokom; ker je bila 27. septembra 2013 soglasno sprejeta resolucija varnostnega sveta ZN 2118(2013), v kateri je med drugim odobreno hitro uničenje sirskega programa kemičnega orožja, ki naj bi bilo zaključeno do 30. junija 2014; ker je bilo samo 5 % vseh zalog poslanih iz države za uničenje; ker je konvencionalno orožje kljub temu daleč najpogostejši vzrok za smrt in poškodbe; ker je Asadov režim zadnje mesece v velikem obsegu izvajal bombne napade s sodi, napolnjenimi z razstrelivom, ki so zahtevali ogromno žrtev;
M. ker število prošenj Sircev za azil v EU v zadnjem letu vztrajno raste in ker je sirska kriza prva preizkušnja za nedavno spremenjen skupni evropski azilni sistem;
N. ker je Parlament v resoluciji z dne 9. oktobra 2013 spodbudil države članice, naj nujne potrebe rešujejo z zagotovitvijo varnega vstopa v EU, da bi začasno sprejele begunce iz Sirije, ter s premestitvami poleg obstoječih nacionalnih kvot in z odobritvijo prihoda iz humanitarnih razlogov;
1. močno obsoja močno razširjene kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava Asadovega režima, vključno z vsemi nasilnimi dejanji, sistematičnim mučenjem in usmrtitvami zapornikov; obsoja vse kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava oboroženih skupin, ki nasprotujejo režimu; močno obsoja vse kršitve in zlorabe, uperjene zoper otroke in ženske, zlasti storjene spolne zlorabe in nasilje, tudi v imenu džihada (seksualni džihad); močno obsoja porast števila terorističnih napadov s številnimi žrtvami in materialno škodo, ki jih izvajajo ekstremistične organizacije in posamezniki, povezani z Al Kajdo; poziva k zaustavitvi vse sovražnosti v Siriji; ponovno poudarja, da morajo odgovorni za razširjene, sistematične in grobe kršitve človekovih pravic v Siriji zanje odgovarjati in da jim je treba soditi, ter podpira poziv EU vsem tujim borcem v Siriji, tudi Hezbolahu, naj se takoj umaknejo ter ukinejo vso zunanjo finančno pomoč in podporo;
2. izraža svoje sožalje družinam žrtev; pozdravlja pogum sirskega ljudstva in ponovno izraža solidarnost z njegovim bojem za svobodo, dostojanstvo in demokracijo;
3. izraža zaskrbljenost zaradi vse večje vpletenosti ekstremističnih islamskih skupin in tujih borcev v konflikt v Siriji, porasta versko in etnično motiviranega nasilja v državi ter nadaljnje razdrobljenosti in notranjih nesporazumov opozicije; še naprej spodbuja Nacionalno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil, naj navznoter in navzven oblikuje bolj enotno, vključujočo in organizirano opozicijsko fronto;
4. v celoti podpira drugo ženevsko konferenco o Siriji, ki bi morala biti prvi korak v procesu, ki bo vodil v politično in demokratično rešitev konflikta, in poudarja temeljni pomen ohranitve procesa Ženeva II; pozdravlja prizadevanja posebnega odposlanca Združenih narodov Lakdarja Brahimija, ki je omogočil te prve neposredne pogovore med stranmi, udeleženimi v konfliktu; je prepričan, da je mogoče trajno rešitev sedanje krize v Siriji doseči zgolj s političnim procesom pod vodstvom Sirije in s podporo mednarodne skupnosti; poudarja, da je potrebna resnična politična tranzicija v državi in s tem upoštevanje želje prebivalcev po svobodi in demokraciji; ponovno poziva predsednika Asada, naj odstopi;
5. ugotavlja, da so v zvezi s tem ukrepi za krepitev zaupanja bistvenega pomena; zato poziva pogajajoče se delegacije, naj se dogovorijo za lokalna premirja in jih začnejo izvajati, prekinejo obleganje nekaterih mestnih območij, vključno s Homsom, izpustijo ali izmenjajo zapornike ter olajšajo dostop humanitarne pomoči do civilistov v stiski, kar bo služilo kot temelj za konkretna pogajanja na podlagi sporočila iz Ženeve; opaža, da v času prvih pogovorov ni bilo resnega napredka in velikih sprememb v stališčih obeh strani; ugotavlja tudi, da je pomembno v proces Ženeva II vključiti vse zadevne bistvene mednarodne akterje; meni, da bi dolgoročno zbližanje zahoda in Irana lahko ustvarilo razmere v regiji, ki bodo spodbudne za proces sprave v Siriji;
6. pozdravlja napredek in mednarodno sodelovanje pri uničevanju sirskega kemičnega orožja ter poziva k polnemu izvajanju odločitve izvršnega sveta Organizacije za prepoved kemičnega orožja z dne 27. septembra 2013; je zaskrbljen zaradi poročil, da je bilo do konca januarja 2014 komaj 5 % sirskih zalog kemičnega orožja odstranjenih iz države in poslanih v uničenje, ter poziva sirske oblasti, naj spoštujejo časovni načrt, zapisan v resoluciji varnostnega sveta ZN št. 2118 (2013); zahteva, da se posebna pozornost nameni okoljski varnosti procesa uničenja in rokovanju s preostalimi odpadki; poudarja pa, da je daleč največji delež smrti in poškodb v nasilni krizi v Siriji povzročilo konvencionalno orožje;
7. poudarja, da mora zaradi neprimerljivega obsega krize prednostna naloga EU in mednarodne skupnosti biti lajšanje trpljenja milijonov Sircev, ki potrebujejo osnovne dobrine in storitve; poziva varnostni svet ZN, naj sprejme nujno humanitarno resolucijo o tej temi; poziva predvsem Rusijo in Kitajsko kot stalni članici varnostnega sveta ZN, naj izpolnita svojo dolžnost in omogočita sprejetje humanitarne resolucije; znova poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo svoje humanitarne dolžnosti ter okrepijo podporo sirskim beguncem in učinkoviteje usklajujejo svoja prizadevanja na tem področju; obsoja stalno oviranje prizadevanj za razdeljevanje humanitarne pomoči in poziva vse strani, vpletene v konflikt, zlasti pa Asadov režim, naj na vse možne načine olajšajo zagotavljanje humanitarne pomoči, tudi čez meje in konfliktne linije, in naj zagotovijo varnost vsega medicinskega osebja in humanitarnih delavcev;
8. želi spomniti, da je treba po mednarodnem humanitarnem pravu ranjenim in bolnim v čim večjem obsegu in čim prej zagotoviti zdravstveno oskrbo in nego, ki jo v svojem zdravstvenem stanju potrebujejo; poudarja, da so namerno stradanje civilnega prebivalstva in napadi na zdravstvene objekte po mednarodnem pravu prepovedani in bodo obravnavani kot vojni zločini;
9. ponovno poziva k ureditvi zatočišč vzdolž turško-sirske meje, po možnosti pa tudi v Siriji, ter k temu, da mednarodna skupnost vzpostavi humanitarne koridorje;
10. poziva k takojšnji, brezpogojni in varni izpustitvi vseh političnih zapornikov, zdravstvenih in humanitarnih delavcev, novinarjev, verskih voditeljev in aktivistov za človekove pravice, tudi Razan Zajtuneh, dobitnice nagrade Saharova za leto 2011, in k usklajenim ukrepom EU, s katerimi bi zagotovili njeno izpustitev; poziva vse strani, naj zagotovijo njihovo varnost; poziva sirsko vlado, naj mednarodnim preiskovalnim organizacijam, tudi preiskovalni komisiji ZN za Sirijo, zagotovi takojšen in neoviran dostop do vseh objektov za pridržanje;
11. obsoja ustrahovanja mirnih aktivistov in novinarjev in napade nanje; obžaluje izvajanje cenzure na spletu in omejitve dostopa do spletnih dnevnikov in socialnih omrežij; želi spomniti, da so varstvo svobode izražanja, zaščita novinarjev in svobodnega in neodvisnega medijskega sektorja temeljni elementi demokratičnega političnega procesa; prav tako poudarja, da je treba v Siriji okrepiti akterje civilne družbe ter spodbuditi dejavno in smiselno udeležbo žensk, mladih in predstavnikov civilne družbe v procesu Ženeva II in pri obnovi države;
12. poudarja, kako pomembno je, da vsi akterji v tej krizi zagotovijo zaščito posebej ranljivim skupinam sirske družbe, kot so etnične in verske manjšine, tudi kristjani, in sodelujejo pri procesu Ženeva II, da bi za prihodnjo novo Sirijo ohranili tradicijo medkulturnega, medetničnega in medverskega sobivanja v državi;
13. poziva k ničelni strpnosti do umorov, ugrabitev in zlasti novačenja otrok ter poziva vse strani, vpletene v konflikt, naj v celoti spoštujejo resolucijo varnostnega sveta ZN št. 1612 (2005) z dne 26. julija 2005 o otrocih in oboroženih spopadih; poudarja tudi pomen preprečevanja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ter zagotavljanja primerne podpore žrtvam; v zvezi s tem poudarja pomen programov za zgodnje odzivanje na nasilje na podlagi spola; pozdravlja tudi pobudo OZN in njenih humanitarnih partnerjev z imenom „No Lost Generation“, katere namen je zaceliti rane sirskih otrok in ohraniti njihovo prihodnost, ter spodbuja EU, naj jo dejavno podpre;
14. poziva, naj se posebna pozornost posveti razmeram palestinskih beguncev v Siriji in zlasti skrb vzbujajočim humanitarnim razmeram v begunskem taborišču Jarmuk; poziva vse strani, udeležene v konfliktu, naj Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu in drugim mednarodnim humanitarnim organizacijam dovolijo takojšen in brezpogojen dostop do tega taborišča, da bi lahko olajšali izredno trpljenje njegovih prebivalcev;
15. še naprej podpira delo neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki, ki jo je ustanovil Svet Združenih narodov za človekove pravice, in ponovno poziva varnostni svet ZN, naj pri Mednarodnem kazenskem sodišču sproži uradno preiskavo o razmerah v Siriji; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije, naj sprejme ukrepe v tej smeri;
16. izraža spoštovanje skupnostim gostiteljicam in sosednjim državam Sirije, zlasti Jordaniji, Libanonu, Turčiji, Iraku in Egiptu, za njihovo iznajdljivost pri zagotavljanju zatočišča in humanitarne pomoči družinam, ki so zbežale pred oboroženim konfliktom v Siriji; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi humanitarnih, socialnih, gospodarskih, političnih in varnostnih posledic krize v Siriji za celotno regijo, zlasti Libanon in Jordanijo; poudarja, da je potreben usklajen odziv v podporo državam gostiteljicam, vključno s humanitarno, razvojno in makroekonomsko pomočjo, ter ponovno poziva EU, naj skliče humanitarno konferenco o sirski begunski krizi ter prednostno obravnava ukrepe, s katerimi bi pomagali državam v tej regiji, ki sprejemajo begunce, ter tako podprli njihova prizadevanja za sprejetje vse večjega števila beguncev in ohranitev politike odprtih meja;
17. poudarja, da kriza v Siriji od EU in držav članic zahteva usklajen skupni pristop na področju dostave humanitarne pomoči in drugje, ter še naprej podpira podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton in komisarko Kristalino Georgievo pri njunih prizadevanjih za boljše usklajevanje na tem področju;
18. pozdravlja dejstvo, da so donatorji v Kuvajtu zbrali 2,4 milijarde USD v obliki zavez, in jih poziva, naj izpolnijo obljube in hitro zagotovijo ta znesek; pozdravlja zavezanost držav članic EU kot največjih donatoric v smislu finančne pomoči in zavez za prihodnost; ugotavlja pa, da so potrebna precejšnja dodatna prizadevanja, da bi izpolnili humanitarne potrebe v Siriji, zato poziva k dodatnim finančnim prispevkom mednarodnih akterjev;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, posebnemu odposlancu ZN in Arabske lige za Sirijo, parlamentu in vladi Iraka, parlamentu in vladi Jordanije, parlamentu in vladi Libanona, parlamentu in vladi Turčije, parlamentu in vladi Egipta, parlamentu in vladi Rusije, parlamentu in vladi Kitajske ter vsem stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.